Franja

Cereālis² (Ceriālis), -is, m Cerealis, Cerialis, rim. priimek, poseb.

1. Anicius Cer. Anicij Cerealis, consul designatus, l. 65 po Kr. se je sam usmrtil, ko so ga ovadili Neronu kot udeleženca Pizonove zarote: T.

2. Petilius Cer. Petilij Cerealis, Vespazijanov vojskovodja, ki se je bojeval zoper Klavdija Kivilija: T.

3. Iulius Cer. Julij Cerealis, pesnik, ki je spesnil Gigantomahijo, prijatelj Plinija ml.: Plin. iun., Mart.

cesareo agg.

1. Cezarjev, cezarski

2. knjižno cesarski, imperialen:
poeta cesareo hist. dvorski pesnik (zlasti na dunajskem dvoru)

3. med. carski:
taglio cesareo carski rez

Choerilus -ī, m (Χοιρίλος) Hojril iz Jasa, dvorni pesnik Aleksandra Vel., ta ga je baje za vsak dober verz nagradil z zlatom: H., Cu., Aus.

Cinna -ae, m Cina, priimek Kornelijevega in Helvijevega rodu. Poseb.

1. L. Cornelius Cinna Lucij Kornelij Cina, konz. l. 87 in 86, Marijev pristaš, krut mož, l. 84 so ga ubili njegovi vojaki: Ci., Vell.; apel. Cinna = krutež, nasilnež, divjak: tyrannum Cinnamque appellantes S. fr. Od tod adj. Cinnānus 3 Cinov: cruor (krvava doba) Ci., tumultus N., partes (stranka, pristaši) N., Vell.

2. istoimenski sin prejšnjega, pretor l. 44, Cezarjev svak, vendar njegov politični nasprotnik in eden njegovih morilcev: Ci., Val. Max., Suet.

3. L. ali Cn. Corn. Cinna Lucij (ali Gnej) Kornelij Cina, sin prejšnjega, dvakrat pomiloščen od Avgusta: Sen. ph.

4. C. Helvius Cinna Gaj Helvij Cina, tr. pl. l. 44, Cezarjev pristaš, Vergilijev in Katulov prijatelj, pesnik, napisal je mali ep „ Smyrna“; umorjen pri Cezarjevi pogrebni slovesnosti, ker so ga zamenjali s Cino pod 2.: V., Cat. Plin. iun.

circumfundō -ere -fūdī -fūsum

I.

1. naokrog liti: amurcam ad oleam Ca.; večinoma med. (redko refl.) obli(va)ti, obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati); z dat.: Plin., amnis circumfunditur insulae L., mare urbi circumfusum L., nympha circumfunditur iuveni O. vodna Nimfa se oprijemlje mladeniča (pesnik misli na vodo); poleg dat. z a(b): unda terrae a lateribus circumfunditur Sen. ph.; abs.: Tib., gens circumfusis invia fluminibus O., circumfusa nubes V., Eccl. zastirajoči oblak, circumfuso igni L. po obsevajočem ognjenem žaru, mel circumfusum Vitr., vis circumfusi aëris Mel.

2. pren. gnesti se, vrveti okoli koga ali česa, s hrupom obda(ja)ti, obsuti, obsipati; abs.: magna multitudo ab utraque parte circumfundebatur C., circumfunditur equitatus Caesaris C., circumfunditur corona T., circumfusus satelles O.; z dat.: cedentibus curcumfusi C., circumfundebantur obviis sciscitantes L., circumfusos regi barbaros adoriri Cu., tanta multitudo circumfundi paucioribus potest Cu. obsuti; redko refl.: equites Hannoni Afrisque se circumfudere L., a tergo se c. L.; še redkeje med. z acc. = okleniti (oklepati) se koga: hunc (Mavortem) tu, diva, circumfusa super Lucr.; akt. v med. pomenu: circumfudit eques frontemque pedites invasere S. konjenica napade; pren.: undique circumfusae molestiae Ci. od vseh strani vsute, quantum periculum ab circumfusis undique voluptatibus L. od povsod privrevajočih slasti.

— II.

1.
a) (o tekočini sami) tekoč obdajati: quam (terram) crassissimus circumfundit aër Ci.
b) obli(va)ti, poli(va)ti: (Agesilaum mortuum) amici cerā circumfuderunt N., Venus eos nebulae circum dea fudit amictu (tmeza) V. jih je ogrnila z meglenim plaščem; v pass.: omnis terra... circumfusa illo mari,... quem Oceanum appellatis Ci., circumfusum esse caligine, crassis tenebris ali luce Ci.

2. pren. obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati): praefectum milites circumfundunt T.; nav. pass.: Pompeius copiis circumfusus Ci., sedens in bybliotheca circumfusus Stoicorum libris Ci. zakopan v knjige, Ascanium fusis circum (tmeza) complectitur armis V., turbā circumfusus L., collo parentis circumfusa O. ovita, oklenjena okoli..., neque enim stipatus satellitum manu, sed circumfusus undique nunc senatūs, nunc equestris ordinis flore Plin. iun.; v sovražnem pomenu: circumfusus hostium concursu N., densis circumfundimur armis V. oboroženci nas gosto obsujejo, undique circumfusi Cu.

circumtonō -āre -tonuī (okrog koga ali česa) grmeti, bučati, vršeti, hrumeti, divjati: quā totum Nereus circumtonat orbem O. (nekateri: circumsonat), hunc circumtonuit gaudens Bellona cruentis H. grmeč okrog njega ga je omamila (svečeniki boginje Belone so si v njenem svetišču, hlineč blaznost, sami zadajali rane z noži; pesnik hoče reči: podoben je blaznim Beloninim svečenikom), c. virum armis, aulam strepitu Sil., montem in undā Cl.

circunstancia ženski spol okoliščina, okolnost; stanje; svojstvo, kakovost

las circunstancias personales personalije, osebni podatki
persona de circunstancias ugledna (premožna) oseba
poeta de circunstancias (Am) priložnostni pesnik
con circunstancia obširno, natančno
en tales circunstancias v takih razmerah

Claros -ī, f (Κλάρος) Klar, mesto v Joniji blizu Kolofona z Apolonovim svetiščem: O. Od tod adj. Clarius 3 klarski, iz Klara: Cl. poëta (= pesnik Antimah iz Klara) Ci., O., Apollo Mel., deus O. ali kot subst. Clarius -iī, m Klarec (= Apolon): Clarii laurus V.

Claudiānus -ī, m Klavdijan, rim. nom. propr. Poseb.

1. Claudius Claud. Klavdij Klavdijan iz egipt. Aleksandrije, lat. pesnik ob koncu 4. in začetku 5. st. po Kr.: Aug., Sid.

2. Claud. Ecdidius Mamertus Klavdijan Ekdidij Mamert, lat. cerkveni pisatelj in pesnik sredi 5. st. po Kr.: Sid.

Clymenē -ēs, f (Κλυμένη) Klimena,

1. hči Okeana in Tetide (Tēthys), Japetova žena: V.

2. žena etiopskega kralja Meropa, ki je sončnemu bogu (Sol) rodila Faetonta: O. Od tod adj. Clymenēius (Κλυμενήϊος) Klimenin: proles (= Phaëthon) O., Clym. germina Stat. jantarjeve, ki si jih zamišlja pesnik kot rastl. smolo v drevesa spremenjenih Klimeninih hčera.

3. Menelajeva sorodnica, ki je spremila Heleno v Trojo: O.

4. Partenopejeva žena: Hyg.

5. Amazonka: Hyg.

Codrus -ī, m (Κόδρος) Koder,

1. zadnji at. kralj: Ci.

2. slab pesnik, Vergilijev nasprotnik: V.

Cornificius 3 Kornificij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb.

1. Cornificius, ki je v času diktatorja Sule napisal retoriško delo Rhetorica ad Herennium v 4 knjigah: Q.

2. Q. Cornificius Kvint Kornificij, pesnik, Ciceronov in Katúlov prijatelj: Ci. ep., Cat., O. idr.

cortesano dvorski, dvoren; vljuden, dostojen; pameten, izobražen

lírica cortesana dvorna lirika
poeta cortesano dvorni pesnik

Coscōnius 3 Koskonij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Cosconius Gaj Koskonij, pretor za Ciceronovega konzulstva in pisatelj del o starožitnostih: Varr., Ci.

2. C. Cosc. Calidiānus Gaj Kosk. Kalidijan, govornik srednje veljave Ci.

3. Cosc., satirični pesnik, Marcijalov sodobnik: Mart.

courtisan [kurtizɑ̃] masculin dvorjan; laskač, petolizec

poète courtisan dvorni pesnik

Critiās -ae, m (Κριτίας) Kritija, atenski pesnik, govornik in državnik, l. 404 načelnik tridesetorice (tiranov), padel l. 403 v boju zoper Trazibula: Ci., N.

cyclicus 3 (gr. κυκλικός) krožen; occ.

1. cikličen, cikliški: scriptor cyclicus H. cikliški pisec, pesnik epskega cikla (kroga), eden izmed grških pesnikov, ki so živeli več stoletij po Homerju ter v epskih pesmih opisovali mitične dogodke homerskega in pohomerskega obdobja, t.j. od začetka sveta do smrti Odisejevega sina Telegona; taki pesniki (κυκλικοί) so bili npr. Stasin(os), Arktin(os), Lesh(es); cyclica carmina Isid.

2. encikloped(ij)ski: disciplinae M.

Cȳrēnē -ēs, f: S., Mel., Plin., Sil., Iust., Aug., ali Cȳrēnae -ārum, f: Pl., Ci., N., S. fr., L., Cat. (Κυρῆνη) Kirena (Cirena) ali Kirene (Cirene) (fem. pl.),

I. glavno mesto Kirenske (Cirenske) pokrajine (Cyrenaica provincia) v Libiji, grška naselbina, ustanovil jo je Terjan Bat (Battus) l. 631, znana po trgovini, roj. kraj Kalimaha, Eratostena in Aristipa, tudi kirenska (cirenska) pokrajina (provinca): Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Cȳrēnaeus (Κυρηναῖος) kirenski (cirenski): aquae Pr. kirenski (cirenski) studenec (= studenec Muz), iz katerega je pil pesnik Kalimah, urbs (= Cyrene) Sil.; subst. Cȳrēnaeus -ī, m Kirenec (Cirenec), preb. Kirene (Cirene): Aug.; pl. Cȳrēnaeī -ōrum, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): Ci., N., in privrženci kirenske (cirenske) filozofske šole (ki jo je ustanovil Aristip): Ci.

2. Cȳrenaicus 3 (Κυρηναϊκός) kirenajški (cirenajški): ager, finis, Africa Plin., regio Mel. ali provincia Mel., Plin., tudi samo (subst.) Cȳrēnaica -ae, f (Plin.) Kirenajka (Cirenajka), Kirenska (cirenska) pokrajina (provinca), philosophia Ci. ali disciplina Lact. kirenska (cirenska) filozofska šola (ustanovil jo je Aristip); njeni privrženci subst. Cȳrēnaicī -ōrum, m (= Cȳrēnaeī): Ci.

3. Cȳrēnaeicus 3 kirenajški (cirenajški): provincia Mel.; subst. Cȳrēnaeicī -ōrum, m Kirenajki (Cirenajki), preb. kirenske (cirenske) pokrajine: Mel.

4. Cȳrēnēnsis -e kirenski (cirenski): senatus, populares Pl., agri Ci., provincia Dig.; subst. Cȳrēnēnsēs -ium, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): S., Plin., T.; v sg. Cȳrēnēnsis -is, m Kirenec (Cirenec): Aug. —

II. Cȳrēnē -ēs, f Kirena (Cirena),
a) Nimfa, katero je Apolon iz Tesalije prenesel v Libijo, Aristejeva mati; po njej se imenuje kirensko (cirensko) mesto: V., Hyg., Iust.
b) Nimfa, Idmonova mati: Hyg. —

III. studenec v Tesaliji: Serv.

Dāvīd, m indecl. in Dāvīd -vīdis, acc. -vīda, m David, drugi judovski kralj, prerok in pesnik psalmov: Eccl., Vulg.; gen. Dāvīd: Aus., Eccl., gen. Dāvīdis in acc. Dāvīda: Iuvenc. Od tod adj. Dāvīdicus 3 Davidov, davidski: Prud., Cass., Ven. idr.

décadent, e [-dɑ̃, t] adjectif propadajoč; izrojèn; dekadenten

art masculin, poète masculin décadent dekadentna umetnost, dekadenten pesnik