Franja

arrondir [-dir] verbe transitif zaokrožiti; technique dati okroglost, obline; marine objadrati

s'arrondir zaokrožiti se, postati okrogel; povečati se
arrondir sa fortune povečati svoje premoženje
arrondir en moins navzdol zaokrožiti (vsoto)
arrondir les angles (figuré) zmanjšati nasprotja

āxēdō -inis, f (= āxis2) okrogla deska kot pokrov, okrogel lesen pokrov: Marc.

čópič (-a) m pennello:
okrogel, ploščat čopič pennello rotondo, piatto
pleskarski čopič pennellessa (da imbianchino)
slikarski čopič pennello da pittore
mojster čopiča grande, eccellente pittore

ćóše ćóšeta in ćòšeta s (t. köše, perz.)
1. ogel, vogal, ogal: nestao je za ćošetom; okruglo pa na ćoše na tri ogle okrogel pes, zadeva je nejasna, nedoločena, zvita
2. kot: ćoše u sobici

echīnus -ī, m (gr. ἐχῖνος)

1.
a) užitni morski jež: Pl., Varr., H., Plin. idr.
b) redko poljski jež: Cl.

2. pren.
a) posoda, podobna morskemu ježu: adstat echinus vilis H. menda umivalnik za čaše.
b) bodljikava kostanjeva lupina: Pall.
c) svitek, okrogel okrasek na jonskih stebrih: Vitr.

jagoda samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlina) ▸ eperPovezane iztočnice: vrtna jagoda

2. ponavadi v množini (plod) ▸ eper, eperszemPovezane iztočnice: vrtna jagoda

3. ponavadi v množini (okrogel plod) ▸ bogyóPlodovi v obliki rdečih jagod so strupeni! ▸ A piros bogyóalakú termések mérgezők!
Strupene so le črne jagode, ki jih bršljan naredi pozimi. ▸ A borostyánnak csak a télen termő, fekete színű bogyói mérgezőek.
Dodajte čebulo in jušno zelenjavo, zalijte z vinom, juho in sokom od peke ter dodajte še brinove jagode in vejico rožmarina. ▸ Adja hozzá a hagymát és a leveszöldséget, öntse fel a borral, a levessel és a sütésnél maradt zsiradékkal, majd tegye bele a borókabogyót és egy szál rozmaringot.

4. ponavadi v množini (droben predmet) ▸ gyöngy, golyó, szemOgrlica iz raznobarvnih steklenih jagod je bila narejena v 4. stoletju pr. n. š. ▸ A különböző színű üveggyöngyökből fűzött nyaklánc az i.e. 4. században készült.

kámen -mna m., ка́мінь -меня ч.

• mlínski kámen жо́рно
• okrógel kámen валу́н
• pôldrági kámen напівкошто́вний ка́мінь

krogl|a¹ [ó] ženski spol (-e …) die Kugel (tudi matematika); šport der Hammerkopf; pri kegljanju: die Kegelkugel
krogla na vrhu stolpa (jabolko) gradbeništvo, arhitektura der Turmknauf
oblika: die Kugelform; (obla) der Ball (ognjena der Feuerball, zemeljska Erdball); -kugel (biljardna Billardkugel, cela Vollkugel, enotska matematika Einheitskugel, gravirna Gravierkugel, kovinska Metallkugel, kristalna Kristallkugel, za bowling Bowlingkugel, z luknjami Lochkugel, nebesna Himmelskugel, steklena Glaskugel, svetilna Leuchtkugel, včrtana Inkugel, votla Hohlkugel)
… krogle Kugel-
(oblika die Kugelgestalt, središče der Kugelmittelpunkt, met šport das Kugelstoßen, metalec šport der Kugelstoßer, površina die Kugeloberfläche, premer Kugeldurchmesser)
okrogel kot krogla kugelrund

lés bois moški spol ; (gozdarstvo) forêt ženski spol

božji les houx moški spol
bukov (češnjev, hrastov, smrekov) les bois de hêtre (de cerisier, de chêne, de sapin)
črni les bois de conifères
jamski les bois de mine
mehek (trd) les bois blanc (ali tendre (dur))
okrogel les bois rond, rondins moški spol množine, grumes ženski spol množine
rezani, žagani les bois de sciage, sciages moški spol množine
stavbni les bois de charpente (ali de construction, d'œuvre)
upognjen les bois courbé
vezani les contreplaqué moški spol

lés madera f

jamski les entibo(s) m (pl)
mehak les madera blanca, madera blanda
okrogel les madera redonda
parjen les madera tratada al vapor
rezan les madera serradiza (ali cortada)
stavbni les maderaje m; madera f de construcción
svež les madera verde
trd les madera dura
biti malo čez les (fam) estar tocado de la cabeza; estar majareta

lunaire [lünɛr] adjectif lunin, mesečen; polmesečne oblike

année féminin lunaire lunino leto
clarté féminin lunaire lunina svetloba
face féminin lunaire bled in okrogel obraz

madera ženski spol les, kos lesa

madera blanca, madera blanda mehak les
madera de combustión drva
madera de construcción stavbni les
madera cortada, madera serradiza rezani les
madera dura trd les
madera tratada al vapor parjen les
madera en rollo, madera redonda okrogel les
madera verde svež les
grabado en madera lesorez
descubrir la madera odkriti slabosti kake osebe
tener madera de imeti nadarjenost za

melon [məlɔ̃] masculin, botanique melona, dinja

melon d'eau lubenica
melon de mer morski jež; (= chapeau masculin melon) trd, okrogel klobuk; populaire, péjoratif Arabec

o, O m, f (črka) o:
o minuscola, O maiuscola mali o, veliki O
o come Otranto o kot Ormož (pri črkovanju)
tondo come l'O di Giotto popolnoma okrogel; pren. butast

obràz (-áza) m

1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

pallone m

1. poveč. od ➞ palla velika žoga

2. žoga; balon:
gonfio come un pallone okrogel kot balon
pallone gonfiato pren. puhloglavec
gioco del pallone šport nogomet

3. aero balon:
pallone frenato voj. zaporni balon
pallone sonda sondni balon
pallone stratosferico stratosferski balon

4. bot.
pallone di maggio kačji les, kozja pogačica, tršljika (Viburnum opulus)

5. balon (trebušasta steklenica)

pella ženski spol kepa, gruda; klobčič; (zelnata) glava

pella de algodón kos vate
pella de jabón okrogel kos mila
hacer pella šolo »špricati«

puloverček samostalnik
lahko izraža pozitiven odnos (majhen pulover) ▸ pulcsiHčerkica je imela debelejši puloverček in jesensko kapico. ▸ A kislányán vastagabb pulcsi és őszi sapka volt.
Hišni ljubljenček na koncu povodca je drobcen, okrogel in nosi puloverček. ▸ A póráz végén vonuló apró, dundi házikedvenc pulcsit visel.
Vsako leto si kupim poseben puloverček ali oblekico v božičnem stilu. ▸ Minden éven veszek magamnak egy különleges, karácsonyi stílusú pulcsit vagy ruhadarabot.

puteal -ālis, n (subst. adj. puteālis -e; puteus)

1. marmornat, večinoma okrogel rob vodnjaka, marmornata, večinoma okrogla ograja vodnjaka: putealia sigillata duo Ci. ep.

2. metaf. nepokrito, vodnjaški ograji podobno zidišče (malo svetišče), putéal. Kraj, kamor je strela udarila, je bil za Rimljane svet; pontifex ga je posvetil, od strele razrito zemljo so poravnali, zaklali ovco (bidens, prim. bidental) ter kraj ogradili. Tak puteal je bil npr. na Forumu blizu rimske borze: H., O., Pers. idr., puteali et faeneratoribus inflatus Ci.; pod tem putealom, ki ga je obnovil neki Skribonij Libo(n) (od tod puteal Libonis H. ali puteal Scribonianum Fest.), je bil zakopan znameniti nož avgurja Ata Navija: Ci.