Franja

Zadetki iskanja

  • volandera ženski spol (gornji) mlinski kamen; drsalni obroč; ljudsko laž, raca
  • wheelband [wí:lbænd] samostalnik
    kolesni obroč
  • zvèkīr -íra m (t. zekir, perz.) železni obroč kot tolkalo na vratih, gl. tudi alka
  • обойма f (voj.) nabojni vložek, šaržer; (teh.) obod, železen obroč, okov
  • шина f kolesni obroč;
    пневматическая ш. avtomobilski plašč
  • ānus (annus) -ī, m „krog“, „obroč“ (prim. ānulus): Varr., Suet. fr.; odt.

    1. spona za noge: Pl.

    2. evfem. (za podex) mrda, krog zadnjične odprtine, zadnjica: anum appellas alieno nomine: cur non suo potius? Ci. ep., ani vitia Cels.
  • asteroiden pridevnik
    1. (o asteroidu) ▸ aszteroida
    asteroidni obroč ▸ aszteroidagyűrű
    asteroidno bombardiranjekontrastivno zanimivo folyamatos aszteroidabecsapodás
    To je drugi najstarejši znani asteroidni udar, in eden najsilnejših. ▸ Ez a második legkorábbi ismert aszteroida-becsapódás, és az egyik legsúlyosabb.
    Planeti so nastali pred 4,6 milijarde let in so v zgodnjem obdobju preživljali močno asteroidno bombardiranje. ▸ A bolygók 4,6 milliárd évvel ezelőtt keletkeztek, és korai életszakaszukban folyamatosan erős aszterobecsapódások érték őket.
    Ti meteoriti so navadno asteroidnega in ne kometnega izvora. ▸ Ezek a meteoritok általában aszteroidális, nem pedig üstökös eredetűek.
    Na srečo, Zemlje bližajoči vesoljski kamen ne bo zadel, bo pa NASA izkoristila to priložnost za preskušanje sposobnosti reševanja asteroidne nevarnosti. ▸ Szerencsére a Földet nem fogja eltalálni egy közelgő űrszikla, de a NASA kihasználja ezt a lehetőséget, hogy tesztelje az aszteroidaveszély kezelésének képességét.
    Približno 1 % vseh znanih asteroidov iz asteroidnega pasu pripada tej družini. ▸ Az aszteroidaövben található összes ismert aszteroida mintegy 1%-a tartozik ebbe a családba.

    2. (o raziskovanju) ▸ aszteroida
    asteroidna sonda ▸ aszteroida-szonda
    asteroidna misija ▸ aszteroida-misszió
    Trenutno sta aktivni še dve asteroidni misiji. ▸ Jelenleg még két aszteroida-misszió aktív.
  • báten à (ali de) piston

    batna črpalka pompe ženski spol à piston
    batni drog tige ženski spol de piston
    batni obroč segment moški spol de piston
  • boucler [bukle] verbe transitif zapeti (zapnem), zapreti; obkoliti; nakodrati (lase); familier zaključiti, dokončati; populaire zapreti (trgovine); verbe intransitif kodrati se; napraviti zanko; architecture bočiti se

    boucler l'affaire (familier) končati zadevo
    boucler la boucle končati vrsto del, ki pripeljejo do izhodiščne točke
    boucler le budget uravnovesiti proračun dohodkov in izdatkov
    boucler ses comptes zaključiti svoje račune
    la boucler (populaire) molčati, držati jezik za zobmi
    boucler la lourde (argot) zapreti vrata
    boucler sa valise pripraviti svoj kovček
    boucler le magasin zapreti trgovino
    il a été bouclé au collège bil je zaprt v šoli (kazen)
    être bouclé à la Santé biti zaprt v pariški ječi »la Santé«
    la police a bouclé le quartier policija je obkolila mestno četrt
    boucler un taureau vtakniti biku obroč v nos
  • bouée [bue] féminin, marine (zasidrana) boja

    bouée lumineuse svetleča se boja
    bouée à sifflet zvočno signalna boja
    bouée de sauvetage rešilni obroč, pas (iz snovi, ki se ne potopi)
  • caoutchouc [kauču] masculin kavčuk; kavčukovec (drevo); (= caoutchouc vulcanisé) gumi; galoša; gumiran dežni plašč; (avtomobilska) pnevmatika; gibčen akrobat

    articles masculin pluriel en caoutchouc izdelki iz kavčuka
    bandage masculin de caoutchouc gumijast obroč na kolesu
    gant masculin en caoutchouc gumijasta rokavica
    joint masculin en caoutchouc gumijasto tesnilo
    caoutchouc crêpé porozen gumi
    caoutchouc durci trd gumi; ebonit
    caoutchouc éponge gobast gumi
    caoutchouc mousse penast gumi
    caoutchouc synthétique umetni kavčuk
  • circus -ī, m (prim. gr. κίρκος, κρίκος obroč, krog, lat. curvus)

    1. krog, kolobar (astr.): Acc. ap. Non., M.; o Rimski cesti na nebu: vidisti magnum candentem serpere circum, lacteus hic nimio fulgens candore notatur Ci. (Arat.), splendissimo candore inter flammas circus elucens Ci., c. lacteus Macr.

    2. večinoma occ. tekališče, dirkališče za konje in vozove, cirkus: decedere circo... populum... iubet V. V Rimu je bilo več takih dirkališč, poseb.
    a) circus maximus Véliki cirkus, najznamenitejši cirkus, ki ga je dal zgraditi Tarkvinij Prisk v kotlini med Palatinom in Aventinom; imel je prostora za 150000 gledalcev. Pozneje sta ga v dolžino povečala Cezar in Trajan, tako da je imel prostora za 400000 ljudi: Varr., Ci., L., O. idr.; imenovan je bil tudi magnus circus: O. ali circus magnus: Plin. ali samo circus: de circo astrologi Enn. ap. Ci., in circo et in foro Ci., L., Vell., Plin., ut locus in circo daretur tribulibus Ci., per circum duci Ci. ali agi Plin., circo ludos celebrare O., triviales ex circo ludi Suet., c. capax populi O.
    b) circus Flaminius Flaminijev cirkus severozahodno od Kapitola; l. 221 ga je zgradil cenzor Gaj Flaminij: Varr., Ci., L. idr., samo circus imenovan: prospicit a templo summum brevis area circum O., altera pars circi custode sub Hercule tuta est O.
    c) Vaticānus circus Vatikanski cirkus, ki ga je v vatikanski nižini začel graditi Kaligula, dokončal ga je Neron: in Vaticano Gai et Neronis principum circo Plin. Rimski cirkusi, zlasti c. maximus, so bili najsijajnejša zbirališča rim. sveta; tu so se zbirali mladi gospodje s svojimi lepoticami: O.; ob zunanjih stenah cirkusov so bile lope (tabernae) vedeževalcev, glumačev, vlačug idr.: Ci., Suet., od tod c. fallax H., clamosus Mart., raucus Iuv. Tudi v drugih krajih so bili cirkusi, npr. circus maritimus Obmorski cirkus pri Anagnijanih: L., Ojnomajev (Oenomaus) cirkus v elidski Pisi: Stat.; Scipionov v Hispaniji: Sil. — Met.: gledalci v cirkusu: circo innumero Sil.
  • curvō -āre -āvī -ātum (curvus)

    1. kriviti, skriviti (skrivljati), zakriviti (zakrivljati), (u)sločiti, upogniti (upogibati), (za)vihati: Mel., Plin., cum nux plurima curvabit ramos V., c. collum, genua sua V., genu deo (pred bogom) Vulg., cervicem alicuis Vulg. vrat upogniti komu, rotundas curvat aper lancīs H. sklede se šibijo pod veprom, c. trabes O., per … circuitu curvantem bracchia longo Scorpion atque aliter curvantem bracchia Cancrum O., oppositoque genu curvavit flexile cornu O. je ob uprtem kolenu (usločil in) napel lok, tako tudi curvare arcum manu Stat.; nec nostrum seri curvarent Aeacon anni O., curvata senio membra T., anus quaedam curvata gravi senio Ap.; iter … in orbem curvat eundem O. leta venomer v istem krogu, se curvare in cornua Cu. (o luni); s proleptičnim obj.: bimā curvans iam cornua fronte V. ki že dobiva krive roge, fretis acrior Hadriae curvantis Calabros sinus H. ki krivi (izjeda) zalive Kalabrije, cornua nec valuit curvare in paelice Iuno Pr. priležnici nastaviti krive roge; od tod v pass.: portus ab Euroo fluctu in arcum curvatus V. v loku izjeden (usločen), in quocumque frutice curvatur arcus caelestis Plin.

    2. med. (u)kriviti se, zakriviti (zakrivljati) se, (u)sločiti se, sključiti se, šibiti se, upogniti (upogibati) se, pripogniti (pripogibati) se: digiti curvantur in ungues O., curvari manus (coeperunt) et aduncos crescere in ungues O., cumulusque immanis aquarum … curvari et crescere visus O. da se boči, pondere serpentis curvatur arbor O., adoptatis curvetur frugibus arbos Col. poet., arbor curvata suis fetibus Sen. tr., arbor (jambor) curvatur (namreč ob nevihti) Plin. iun., vitis curvatur Col., curvatur acies (ostrina) ferri Col., palma in diversum curvatur Plin., insectorum quorundam pedes foris curvantur Plin., crocodilo priora genua post curvantur, posteriora in superiorem partem Plin., homo ad necessaria opera curvatur Cels., nefas esse rectum animal (človek) curvari, ut adoret terram Lact.

    3. pogosto pt. pf. curvātus 3 ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, upognjen, pripognjen (pripogljiv): cuspis curvata O., curvata glandibus ilex O., cruraque pinnigero curvata pisce O. goleni čisto spodaj ukrivljene v plavutasto ribo (ribji rep), turbo (vrtalka) actus habenā curvatis fertur spatiis V. se suče v krožnem teku, vitulus fronte curvatos imitatus ignes … lunae H. zakrivljena plamena lune = plameneči lunin krajec, curvatae in sua fata trabes Pr. v njegovo pogubo upognjena drevesa, orbis (krog, obroč) leviter curvatur Vell., copidas vocabant gladios leviter curvatos, falcibus similes Cu., iugum montis … curvatum Cu., os paululum in interiora curvatum Cels., cucumeres in hamos curvati, luna nova curvata in cornua, pontus Euxinus curvatus in cornua Plin., cubiculum in absida (hapsida) curvatum Plin. iun. soba krožne oblike, toto curvatus corpore Stat., pacem curvatis genibus orare Amm.; (o valujoči vodi) tudi = lokast, vzbočen, vzbokel: tollimur in caelum curvato gurgite V., illum curvata in montis faciem circumstetit unda V. vzboklo se dvigajoči val (prim. κυρτὸν κῦμα).

    4. pren. komu vrat upogniti = omečiti, omehčati koga: quamvis neque te munera nec preces … nec vir … curvat H.
  • curvus 3 (iz indoev. kor. qur[e] upogibati, kriviti; prim. gr. κυρτός in κορωνός zakrivljen, kriv, κορωνίς, κορώνη zakrivljena, upognjena, zaokrožena stvar, npr. obroč, venec [iz κορώνη lat. corōna, od tod sl. krona, nem. Krone], lat. curculio, circus, crassus, crātis, scrīnium, sl. kriv)

    1. ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, sključen, pripognjen, upognjen: cornua Varr., aratrum Lucr., V., secures, falces, tibia V., Saturni dens V. kosir, vinjek, lyra, ungues H., arcus, hami, forceps, vomer O., dens O. lemež, limes O. (o mavrici), arbor O. upognjeno (od teže sadežev), iuga O., calamus, raster Cat., culter Sen. tr., lignum Vulg.; (o bitjih): aliquem curvum facere Pl. upogniti koga, c. arator V. sključen (pri delu), venient ad te curvi filii eorum, qui … Vulg. sklonjeni (kot prošnjiki), anima incedit curva Vulg. uklonjena; kot subst. masc.: vel gibberosi vel curvi G. (Dig.) sključenci; poseb. sključen od starosti: curva trementi membra tulit passu O. (o starki), c. anus Pr.; enalaga: curva senecta O.

    2. occ.
    a) izvotljen, votel, vzbočen, vzbokel, ob(l)okan, trebušast, vglobljen, globok: cavernae (Aetnae), latebrae, vallis V., feri (= equi) curva alvus V., carinae, puppes V., rates Pr., naves, lebetes, theatrum, tholus O.
    b) kriv = vijoč se, vijakast, zavit, ovinkast, vijugast: ut autem (medium spatium) curvum sit, facit natura … Italiae S. fr., c. litus V., H., O., Mel., litora Cat., flumina V., quam (sc. Liriopen) quondam flumine curvo implicuit O. (o rečnem bogu) ki jo je … s svojim vodovjem obkrožil, aquae O., plaga, vena Cels., via Sen. tr.
    c) (o valujoči vodi) vzbočen, vzboklo se dvigajoč, kipeč: demissum curvum circumstetit aequor O., aequora, aquae Stat., freta Val. Fl.

    3. pren. (moralno) kriv, napačen, popačen, zel: mores Pr.; kot subst. neutr.: ut possem curvo dignoscere rectum H.; preg.: curva corrigere Sen. ph., Plin. iun. izravnavati, kar je krivo = vse izboljšati hoteti, povsod natančno (strogo) po pravilih ravnati.
  • diadem samostalnik
    (naglavni obroč ali trak) ▸ diadém, ékköves fejdísz
  • drsn|i (-a, -o) gleitend; Gleit-, Schleif-, Rutsch- (čevelj der Gleitschuh, vložek das Schleifstück, kontakt der Gleitkontakt, Schleifkontakt, korak der Gleitschritt, letalstvo kot der Gleitwinkel, let der Gleitflug, ležaj das Gleitlager, Schleiflager, obroč der Schleifring, opaž die Gleitschalung, plovček lovstvo die Gleitpose, transporter die Rutschbahn, upor der Gleitwiderstand, vod die Schleifleitung, čeljust die Gleitbacke, čeljustna zavora die Gleitbackenbremse, plast die Gleitschicht, ploskev die Gleitfläche, plošča der Gleitschuh, sklopka die Rutschkupplung, špranja/zev die Gleitspalte, der Gleitriss, das Lawinenmaul, vrednost der Gleitwert, letalstvo število die Gleitzahl, zrcaljenje die Gleitspiegelung)
    drsno okno das Schiebefenster
    drsna vrata die Schiebetür
  • ekscéntričen (-čna -o) adj.

    1. (izsreden) eccentrico:
    ekscentrična stiskalnica pressa a eccentrico
    ekscentričen obroč circolo eccentrico

    2. knjiž. (nenavaden, opazen) eccentrico, singolare, stravagante, bizzarro:
    ekscentrična obleka abito eccentrico
    ekscentrična navada atteggiamento eccentrico, stravagante
  • fer [fɛr] masculin železo; jeklo, klina; meč, bodalo; médecine porodniške klešče; pluriel okovi, verige, spone, vezi; figuré jarem, hlapčevstvo, ujetništvo

    de fer železen, jekleno siv; figuré neuničljiv; trd, strog
    ni à fer ni à clou majav
    âge masculin de fer železna doba
    bande féminin de fer železen obroč
    copeaux masculin pluriel de fer železni ostružki
    discipline féminin de fer železna disciplina
    extraction féminin du fer pridobivanje železa
    fil masculin, tôle féminin de fer železna žica, pločevina
    homme masculin de fer trd, nepopustljiv človek
    industrie féminin de fer železna industrija
    minerai masculin de fer železna ruda
    paille féminin de fer skupek železnih ostružkov za čiščenje parketov
    sceptre masculin de fer železno žezlo, figuré železna roka, trdo vladanje
    une main de fer dans un gant de velours železna roka v žametovi rokavici, figuré ostra oblast pod mehko zunanjostjo
    tête féminin de fer trmasta glava
    fer en barres železo v palicah
    fer doux, battu, laminé, profilé mehko, kovano, valjano, profilirano železo
    fer forgé, forgeable, malléable kovno železo
    fer feuillard, à équerre tračno, kotno železo
    fer coulé, de fonte lito železo
    fer à cheval podkev
    table féminin en fer à cheval miza v obliki podkve
    fer à friser škarje za kodranje
    fers pluriel à grimper plezalne dereze
    fer de lance železo na koncu sulice, figuré elitne čete (v boju)
    fer à repasser likalnik
    fer à souder spajkalnik
    avoir une santé de fer biti vedno zdrav
    avoir une poigne de fer (figuré) imeti železno roko, biti nepopustljiv do podrejenih
    battre le fer kovati železo; mečevati se
    il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) treba je kovati železo, dokler je vroče
    croiser le fer avec quelqu'un mečevati se s kom, polemizirati s kom
    donner un coup de fer po-, z-likati (à quelque chose kaj)
    employer le fer et le feu (figuré) vse sile napeti
    être de fer (figuré) biti zelo odporen, neupogljiv
    faire feu des quatre fers na vse kriplje si prizadevati (da bi nekaj dosegli)
    gémir dans les fers (figuré) ječati v sužnosti
    porter le fer rouge dans la plaie (figuré) podvzeti trde, ostre mere, uporabiti energična sredstva
    mettre quelqu'un aux fers koga v okove dati
    tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet, pasti na zadnjico od začudenja
    il userait du fer on bi še železno obleko hitro uničil
  • hrustančn|i (-a, -o) Knorpel- (obroč der Knorpelring, bula die Knorpelgeschwulst, živalstvo, zoologija okostje der Knorpelskelett, tkivo das Knorpelgewebe)
  • hulahúp

    A) m inv. igre hula-hoop

    B) adj. inv.

    1. igre
    hulahup obroč hula-hoop

    2. obl.
    hulahup nogavica collant, calzamaglia