Franja

μεσό-δμη, ἡ (δέμω) ep. 1. prečni tram, ki je spajal oba boka ladje in je imel v sredi dolbino, v katero se je prilegal postavljeni jambor. 2. tram na stropu (od stene do stene).

ὁρισμός, ὁ (ὁρίζω) 1. omejitev; določitev pojma, opredelba. 2. stava, določitev denarne svote (ki sta jo založila pred sodiščem oba nasprotnika, obsojenec je tisto svoto izgubil).

πεῖραρ², ατος, τό vrv, povodec, vojka, vajet; νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσι vajeti t. j. odločitev zmage je v božjih rokah; τοὶ δ' ἔριδος καὶ πολέμοιο πεῖραρ ἐπαλλάξαντες ἐπ' ἀμφοτέροισι τάνυσσαν izmenoma so potegnili vajete vojne zdaj na eno, zdaj na drugo stran, tako da so se ti bojevali s premenljivo srečo = zapletli so oba dela v trajen boj (gl. ἐπαλλάσσω); pren. zanka, zadrga ὀλέθρου, ὀϊζύος (= poguba, beda).

πῆχυς, εως, ion. εος, ὁ [Et. idev. bhāag'hu-s, nem. Bug; pl. πήχεις, εων, ion. πήχεες, έων, NT πηχῶν, -εσιν, -εις] 1. komolec, laket, pos. podlakti, roka. 2. komolec (kot mera od komolca do konca prstov = 46 cm), laket, vatel. 3. a) pregib, zgib (kjer sta staknjena oba konca loka); b) pl. zavita konca na liri.

συν-αμφότερος 3 1. (v sg. samo neutr.) oboje skupaj (združeno). 2. pl. oba hkrati, oba skupaj, oba enako.

σφώ, σφῶι [gen. dat. σφῶϊν, σφῷν] vidva oba, vaju obeh, vama obema.

σφωέ enkl. ep. (acc. du. od σφεῖς) [gen. dat. σφωίν] ona (dva) oba itd., njima obema.

χανδάνω [Et. aor. ἔ-χαδ-ον, lat. pre-hendo, slov. gadati, gadam; uganiti (iz u-gad-niti), nem. ver-gessen (got. bi-gitan, najti). – Obl. fut. χείσομαι, aor. ἔχαδον, χάδον, inf. χαδέειν, pf. κέχανδα, plpf. κεχάνδει] obsegam, držim, imam prostora za ἕξ μέτρα χάνδανε κρητήρ; objemam, χόλον zatajim, prikrijem jezo, τρὶς μὲν ἤυσεν ὅσον κεφαλὴ χάδε φωτός kolikor je mogel usta odpreti (= na vse grlo); ὥς οἱ χεῖρες ἐχάνδανον ἀμφιβαλόντι kolikor je mogel z rokami obseči, οὐδὸς ἀμφοτέρους ὅδε χείσεται bo imel prostora za oba.

глядеть, глянуть gledati, pogledati; opazovati;
г. за кем nadzirati koga;
г. за порядком paziti na red;
г. за детьми skrbeti za otroke;
г. окнами на улицу obrnjen biti na ulico;
гляди zelo verjetno;
без меня, гляди, всё пропадёт brez mene bo bržčas vse uničeno;
гляди, не засни pazi, da ne zaspiš;
г. на кого косо po strani gledati koga;
г. в гроб biti z eno nogo v grobu;
гляди в оба! odpri oči!;
того и гляди pazi; preden se zaveš; naenkrat se lahko zgodi;
на ночь глядя prav pod noč;
глядя по glede na;
г. из чьих рук biti od koga odvisen

конец m konec; kraj; (pren.) smrt; del poti; (mor.) vrv za pritrditev ladje;
концы pl. ostanki (blaga); krpe;
в к. popolnoma;
под к. na koncu;
из конца в к. od enega konca do drugega;
начать не с того конца začeti narobe;
конца-краю нет, ни конца, ни краю (края) нет ni ne konca ne kraja;
концов не найти ne veš, kje bi začel;
положить к. narediti konec;
свести концы с концами uskladiti različne stvari;
хоронить (прятать) концы brisati sledove;
в конце концов navsezadnje;
один к. kaj pomaga, saj ni drugače;
в оба конца tja in nazaj;
едва сводить концы с концами težko shajati s svojimi dohodki;
на худой к. v najhujšem primeru;
и дело с концом! stvar je opravljena, dovolj o tem!

смотреть gledati, ogledovati; paziti, nadzorovati;
(за кем) skrbeti za koga;
с кого imeti za;
окна смотрят в двор okna gledajo na dvorišče;
смотря по обстоятельствам glede na okoliščine;
того и смотри lahko se zgodi;
с. в оба dobro paziti;
смотри! glej!, pazi!;

ягода f jagoda;
винная я. smokva;
они одного поля я. oba sta istega kova