-
in-ēluibilis -e (in, ēluere) ki ga ni moč izprati, neizbrisljiv (neizbrisen): fucus, maculae Lact.
-
in-ēmeribilis -e (in, emerēre) ki si ga ni moč prislužiti ali pridobiti: Tert.
-
in-ēmundābilis -e ki ga ni mogoče oprati, umiti, očistiti: Innoc. ap. Aug.
-
in-ēnatābilis -e (in, ēnatāre) iz katerega ni mogoče izplavati: profundum Tert.
-
in-equitābilis -e (gr. ἄνιππος) čez katerega ni mogoče jezditi, za konjenico neprimeren (naspr. equitabilis =gr. ἱππάσιμος): campi Cu.
-
in-ērumpibilis -e (in, ērumpere) ki je ni mogoče raztrgati: tunica Christi Cass.
-
inesplōso agg. ki ni eksplodiral:
bomba inesplosa bomba, ki ni eksplodirala
-
in-ēvulsibilis -e (in, ēvellere) ki ga ni mogoče izruvati, neločljiv: Aug.
-
in-excitābilis -e ki ga ni mogoče zbuditi, nezdramen: somnus Sen. ph. trdno.
-
inexigible [-žibl] adjectif neizterljiv; še ne zapadel; (pogoji) ki jih ni mogoče staviti
-
in-exōrābilis -e
1. neizprosen: Pac. fr., Cu., iudex Ci., Auster H., Sil., fatum V., in. in ceteros esse visus sum Ci., adversus te in. L., contra improbos in. Gell.; z dat.: Corn., in. delictis T. za ...; enalaga: in. disciplina T. strogo, odium O., Sen. rh. nespravljivo.
2. česar ni mogoče doseči s prošnjami: inexorabile, quod petimus Val. Fl.
-
inexpié, e [inɛkspje] adjectif za kar ni bila opravljena pokora, neporavnan
-
īn-fectus 3, (in [priv.], facere)
1. nestorjen, ki se ni zgodil: Stat., facta atque infecta canere V. resnico in izmišljotino, infectum facere Pl. ali reddere H., Plin. iun. nestorjeno storiti (napraviti), omnia sint pro infecto L. vse naj bo, kakor da bi se ne bilo zgodilo, damnum infectum Ci. bodoča škoda, infectum fieri nequit Ter.; occ. neizgotovljen, nedodelan, neopravljen, nedovršen: infectis rebus N. ali infecta re C., L., Q. ali infecto negotio S. ne da bi bil(i) kaj opravil(i), infecta pace (victoriā) L. ne da bi bil dosegel mir (zmago), infecto bello L. ne da bi bil vojno končal, infecto cursu Pr.; prim.: infectis iis, quae agere destinaverat C., infectaque pensa reponunt O. neizgotovljeno, infecta sacra relinquunt O. pustijo nedokončane.
2. neobdelan, surov: sunt auri pondera facti infectique mihi V., infectum argentum L. neobdelano srebro, rudis atque inf. materies Petr. neobtesan.
3. neizvršljiv, neizvedljiv, nemogoč: Ap., rex nihil infectum Metello credens S.
— II. (in [praep.], facere), gl. īnficiō.
-
ingenerate [indžénərit] pridevnik
ki ni ustvarjen, ki je sam po sebi
-
inhabitable [inabitabl] adjectif neprimeren za bivanje; kjer ni mogoče prebivati
-
inhallable ki ga ni moči najti, nenajdljiv
-
in-inventibilis -e (in [priv.], invenīre) ki ga ni mogoče doumeti, nedoumljiv, umu nedosegljiv, čemur ni mogoče priti do dna: Tert.
-
innōminābilis -e (in [priv.], nōmināre) ki ga ni mogoče imenovati: deus Ap. ap. Tert.
-
innommable [inɔmabl] adjectif ki ga ni mogoče imenovati, péjoratif nepopisen, ogaben, ostuden, gnusen
-
inobservable [inɔpsɛrvabl] adjectif ki ga ni moči opazovati ali izvajati, neizvedljiv; po katerem se ni mogoče ravnati