Franja

spell² [spel]

1. samostalnik
delovni čas, delo; kratek čas, kratka doba; čas, porabljen za neko delo; (delovna) izmena, posada, posad, ekipa
avstralsko pavza, počitek, prosti čas
ameriško, pogovorno kratka razdalja
ameriško, pogovorno napad (kašlja ipd.)

by spells izmenoma, v izmenah
a spell of coughing napad kašlja
long spell of wet weather dolgotrajna deževna doba
to do a spell of gardening nekaj uric vrtnariti
to give s.o. a spell zamenjati koga pri delu
to have a spell (at) poskusiti
to take spells at the wheel menjavati se za volanom
wait (for) a spell! počakaj trenutek (hip)!
we had a spell of fine weather imeli smo kratko dobo lepega vremena

2. prehodni glagol
ameriško zamenjati, izmenjati, nadomestiti koga pri delu

to spell a horse dati počitka konju
neprehodni glagol
menjati posado
avstralsko napraviti pavzo

storm¹ [stɔ:m] samostalnik
nevihta (tudi figurativno)
vihar, neurje, huda ura, močan veter; naliv, toča, snežni vihar
figurativno burja; hrup, hrušč, direndaj, vpitje, razbur jenje
vojska napad (na utrdbo), juriš

storm and stress literature Sturm und Drang, čas vrenja idej in nemirov
a storm of abuse ploha psovk, žalitev
a storm of applause vihar odobravanja
a storm of bullets toča krogel
a storm in a teacup vihar v kozarcu vode, figurativno mnogo vika, veliko razburjenje zaradi malenkosti, za nič
a time of storm and stress razburkana doba
to stir up a storm dvigniti vihar
to take by storm zavzeti z jurišem (tudi figurativno)
after storm comes a calm za dežjem pride sonce

strafe [stra:f]

1. samostalnik
napad; topovski ogenj
sleng kazen

2. prehodni glagol
napasti (iz zraka), bombardirati; uporabiti ostrostrelce (proti komu)
sleng kaznovati

strike¹ [stráik] samostalnik
udarec (at proti)
zamah, zadetek; udarec, bitje (ure, zvona)
ekonomija stavka, štrajk
šport prazen udarec; srečno naključje, sreča (v špekulaciji)
vojska (zračni) napad
ameriško najdba (rud, nafte); ugriz (ribe)
geologija smer (plasti, slojev), vodoraven sloj
ameriško prevara, bluf; kvaliteta

ale of the first strike prvovrstno pivo
on strike stavkajoč
a lucky strike srečen zadetek (najdba)
strike notice napoved stavke
general strike splošna stavka
sit-down strike stavka, v kateri delavci nočejo zapustiti prostore, kjer delajo
sympathetic strike solidarnostna stavka
to be on strike stavkati
to go on strike stopiti v stavko
to come out on strike začeti stavkati
to call off a strike preklicati (odložiti) stavko
to make a strike imeti (zlasti finančno) srečo

stroke¹ [stróuk] samostalnik
udarec (s šibo, z bičem), sunek; močan zamah (pri plavanju, z veslom, s krilom); bitje (ure); utrip (žile); poteza (s peresom, čopičem itd.)
figurativno poteza
medicina napad, šok, kap, poškodba; veslač, ki daje takt za veslanje; takt
matematika vektor
elektrika razelektritev; stil, manira; (redko) značilna poteza, znak; božanje, ljubkovanje, glajenje (z roko)

at a stroke, at one stroke z enim udarcem, zamahom
on the stroke točno
a stroke of business dobra kupčija, dober posel
a stroke of apoplexy (paralysis) medicina kap
stroke of fate udarec usode
a stroke of genius genialna poteza, izvirna idejaa
stroke of lightning tresk
a stroke of luck srečen slučaj, (nepričakovana) sreča
a stroke of piston mehanika pot bata od začetnega položaja do konca valja in spet nazaj
stroke of state (redko) državni prevrat
a stroke of wings zamah s krili
stroke of wit duhovita opazka, duhovitost
the breast stroke prsno plavanje
a clever stroke spretna, vešča poteza
crawl stroke stil kravl (plavanja)
down-stroke poteza (s peresom) navzdol
a few strokes of brush nekaj (par) potez s čopičem
finishing stroke milostni, smrtonosni udarec
finishing strokes zadnje poteze, dovrševanje
a four-stroke motor štiritakten motor
hair-stroke tanka črtica navzgor (pri pisanju)
a stroke of liglttning udar strele, strela
a master-stroke of diplomacy mojstrska diplomatska poteza
masterly stroke mojstrska poteza
sun-stroke medicina sončarica
up-stroke poteza (s peresom) navzgor
it is on the stroke of ten vsak čas bo ura bila deset
she came on the stroke prišla je (kot ura) točno
he never does a stroke of work on se nikoli ne dotakne dela
to have a stroke medicina biti zadet od kapi
to keep stroke držati takt (pri veslanju)
to pull a strong (a quick) stroke hitro plavati
to put (to add) the finishing stroke (s) to s.th. dokončati kaj
to row stroke z veslanjem dajati takt ostalim veslačem
to row a long stroke veslati z dolgimi vesljaji
to set the stroke dajati takt pri veslanju

Sturm, der, (-/e/s, Stürme) vihar (tudi figurativ); (Gewitter) nevihta; Sport napad; Heerwesen, Militär juriš, napad; auf Karten: naval; Wein: mlado vino; Sturm und Drang viharništvo; ein Sturm im Wasserglas vihar v kozarcu vode; Sturm laufen gegen napadati (kaj); Sturm läuten divje zvoniti; auf Sturm stehen napovedovati vihar; im Sturm erobern bliskovito hitro osvojiti; zum Sturm blasen dati znak za alarm

superpositiō -ōnis, f (superpōnere)

1. položitev, polaganje: manus Aug.

2. nenaden napad, nastop, izbruh bolezni, paroksízem, (starejše) nenadna popast bolezni: Cael.; v pl.: Cael.

superventus -ūs, m (supervenīre)

1. prihod, pristop, pridružitev: superventu alicuius Plin., quartae decimae legionis T.

2. occ. kot voj. t.t. napad, naval, naskok: Veg.

suprā-positiō -ōnis, f (suprā in positiō) nenaden napad, nastop, izbruh mrzlice, paroksízem, mrazenje, (starejše) nenadna popast bolezni: Cael.

tackle¹ [tækl] samostalnik
orodje, pribor; konopec; škripec; (ladijski) vitelj
množina ladijska oprema; škripčevje; konjska oprava
šport oprema, pribor, rekviziti
šport igralec, napadalec (rugby)
šport napad; prijem, prijetje nasprotnika
sleng hrana, jedača

fishing tackle ribiški pribor
writing tackle pisalno orodje, pribor

Tätlichkeit, die, izpad; napad; Tätlichkeiten, pl , fizično obračunavanje

temptātiō -ōnis, f (temptāre)

1. napad: novae temptationes Ci. ep. novi napadi (bolezni).

2. poskus (poizkus), preskus (preizkus), poskušnja (poizkušnja), preskušnja (preizkušnja), test, starejše skušnja: perseverantiae L.

3. skušnjava, starejše napást: mundus per omnes horas temptationis plenus Aug.

thrust¹ [ɵrʌst] samostalnik
ubod, sunek, udarec (with z)
potisk; napad; naval, pritisk (množice ljudi)

a shrewd thrust spreten udarec
backward thrust tehnično odboj, vračanje
home thrust udarec, ki je dobro zadel
to parry a thrust parirati udarec

Überfall, der, napad; Recht roparski napad; bei Talsperren: preliv; Recht padanje sadja na sosedovo

ùdarac -ārca m
1. udarec: zadati komu težak udarac
2. sunek, brca: zadati smrtni udarac; udarac nogom
3. napad: prvi udarac na neprijatelja
4. strel (v nogometu): slobodni udarac
5. biti na -u biti izpostavljen; jednim udarcem ubiti dvije muhe

ùdorac ùdōrca m dial. udarec, napad

vis, acc. vĭm, abl. vī, pl. vīrēs (iz *vīsēs), vīrium, vīribus, f (indoev. kor. *u̯ei- biti krepek, biti močan, ki je morda identičen kor. *u̯ei(ā)- iti za čim, močno se gnati za čim; prim. skr. váyaḥ življenjska moč, mladostna moč, mladostna doba, vīḍúḥ trden, gr. ἴς, pl. ἶνες [iz *Ƒῑ́σ-νες] kita, moč, (Ƒ) ἶφι močno, z močjo, s silo, ἴφιος močen, lat. via, vēnāri, vir)

I. v sg.

1. moč, sila, jakost: celeritas et vis equorum Ci., magna vis eorum (sc. urorum) et magna velocitas C., magna vis virorum C., vis corporis S., iuvenalis O.; o neživih subj.: Sen. ph. idr., vis atque impetus fluminis C., vis tempestatis C., frigorum Ci., venti et aestūs O., utraque vis (sc. frigoris et caloris) V., vis ignea caeli O., solis Lucr., naturae vim obtinet Ci., vis veneni Ci., morbi L., N. = mali O. hudost, aurea O. zlatotvorna moč, te meae si partem animae rapit maturior vis H. smrt; opisovalno: ruunt equites et odora canum vis V. ostrosledni psi, vis vini Ci. ali meri O. močno vino, flammae vim transire N. silni plamen, močan ogenj.

2. occ. krepkost, odločnost, stanovitnost, krepkovoljnost, kremenitost, pogum, srčnost, neustraš(e)nost: non ea vis animo (sc. est) V., Longam multa vi muniet Albam V.

3. (sovražna) sila, nasilje, nasilstvo, nasilništvo: Pl. idr., vis inimica V., repentina vis N. nasilno dejanje, vis tribunicia L., caeli Plin. slabo vreme, nevreme, naves totae factae ex robore ad quamvis vim … perferendam C. zoper vsako (vsakovrstno) silo, ista quidem vis est (Cezarjev izrek pri:) Suet. to pa je sila (nasilje), vim adhibere Ci. oprijeti se sile, poseči po sili, uporabiti silo, vim facere C., L. storiti (delati) silo, biti nasilen do koga, česa, s silo narediti (delati) kaj, vim facere per fauces portus L. siloma (s silo) prodreti skozi … , vim facere quo minus aliquid fiat Dig. ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), da se kaj ne zgodi (ne bi zgodilo), vim facere in aliquem Ter. = vim alicui facere Ci. ali adferre C., N. ali inferre Ci., L. epit., Suet. storiti (delati, prizade(va)ti) komu silo, biti nasilen do koga, nasilno ravnati s kom, uporabiti (uporabljati) silo proti komu, alicui vim et manus inferre Ci., vi vis illata defenditur Ci., vitae suae vim inferre Vell.; (v obscenem pomenu) vim alicui ferre ali adferre storiti (delati) komu silo = posiliti (posiljevati), s silo oskruniti (oskrunjati) koga: clausae vim tulit O., vis est adlata sorori O., propinquus eius imperatoris interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci.; naspr.: vim pati: vim passa est Phoebe O.; vim parare O. oprije(ma)ti se sile, poseči (posegati) po sili, ad vim descendere C. „ponižati se do sile“, oprije(ma)ti se sile (kot skrajnega sredstva), de vi accusari Ci. tožen biti zaradi nasilja, sine vi O.; vis est z inf.: vis est experire Pl. iz poskusa nastane sila; pogosto per vim Ci., C. po sili; tudi abl. vi Ter., Ci., S., L. s silo, siloma, nasilno, multā, maximā, summā vi Ci. idr. po vsej sili, z vso silo, z največjim naporom, vim vi repellere Ci., fit via vi V., manu ac vi S. z umorom in nasiljem, nec vi nec clam (jur. izraz) Ter., Ci., Dig.; vis (v nasprotju s svobodno voljo) sila, prisila, pritisk: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., vi cogere C., non vi, sed voluntate alicuius L., N. ne prisiljen(o), ampak … , coronam amor civium, non vis expressit N.; vis včasih = stiska, sila, beda, nesreča, smola, starejše hujava: in summa vi versari, vim alicuius defendere Ci.

4. oborožena sila, napad, naskok, naval, nalet: vim hostium sustinere C., vim barbarorum non sustinuerunt N., ab oppidis vim hostium prohibere C., urbem vi (per vim C.) expugnare L. z naskokom, v naskoku, vim parare L. postavljati se v bran z oboroženo silo.

5. metaf.
a) (duševna in nravna) moč, sila, krepkost, čilost, dejavnost, delujočnost, delovanje, aktivnost, učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, vplivnost: deorum, oratoris, orationis, dicendi, ingenii, conscientiae Ci., eius rei (sc. patriae) tanta vis ac tanta natura Ci., magna vis est in virtutibus Ci., vim magnam habet sanguis paternus Ci., quod ostentum habuit hanc vim, ut … Ci., vis imperii L., consilii N., maximam vim habere ad aliquid C., si qua votis vis est Cu., vis fontis O., vis est in aqua contraria vino O., vis maior Ci., Sen. ph., Col., Plin.
b) (o abstr.) bistvo, jedro, svojstvo, lastnost, značilnost, narava, značaj, pojem, vsebina, obseg, obsežek, pomen, smisel: in quo est omnis vis amicitiae Ci., vis virtutis, nominis, verbi Ci., noverit primum vim, naturam, genera verborum Ci., verbi vim intuentes L., natura atque vis animi Ci., vis et natura divina Ci., eloquentiae vim et naturam explicemus Ci., honesti naturam vimque divisimus Ci., vis et sententia legis Ci., vim formamque villaticae pastionis exponere Varr., cuius (sc. μετωνυμίας) vis est, pro eo, quod dicitur, causam, propter quam dicitur, ponere Q.

6. meton.
a) sila = množina, množica, mnoštvo, obilje, obilica: piscium magna atque altilium vis Luc. fr., vis hominum Pl., servorum Ci., magna (ingens) vis hominum L., magnam vim (sc. hominum) ex equis praecipitavere L., barbarorum maxima vis N., maxima vis auri atque argenti Ci. teža, infinita vis marmoris Ci., vis lacrimarum Ci. potok solza, vis magna iumentorum, telorum, pulveris C.; v pl.: bitumineae rapiunt incendia vires O. grmade, Aetnae vires O. žarečina, lava, magma.
b) evfem. vis genitālis rodilna moč, plodilna moč: struere nidum eique vim genitalem adfundere T. moško seme; pl. vires rodilne moči, plodilne moči = moda ali (du.) modi: Arn., multas vis (gl. opombo spodaj) possidet in se Lucr., sed quasi multae vis (gl. opombo spodaj) unius corporis extant Lucr., veluti castratis viribus Plin. —

II. pl. vīrēs -ium, f

1. telesna moč (telesne moči), telesna sila (telesne sile), moč, močnost, krepkost, jakost, trdnost, čvrstost (naspr. lassitudo): vires adulescentis Ci., militum C., lacertis et viribus pugnare Ci. ali hoc vires nervosque confirmari putant C., me iam sanguis viresque deficiunt C., non viribus aut velocitatibus res magnae geruntur Ci., integris viribus resistere C. s svežimi (čilimi) močmi, corporis viribus aliquem aequiperare N., illi genti inest plus virium quam ingenii N. več telesne kot duševne moči, vires fluunt lassitudine L., eminebat et viribus et specie Cu., solidae stant vires V., validis contorta viribus hasta V., dare (alicui) vires O., Pr. (o)krepiti, (o)jačati, (o)jačiti (koga), resumere vires O. zopet se okrepiti se, zopet se ojačiti, vires equorum O., geminae vires O. (moža in konja).

2. metaf.
a) moči (duha in drugih reči), moč, sila, prodornost: vires oratoris Ci., animi Cu., mentis O., ingenii Q., legum vires O., vires amoris, Gorgoneae O., oleae Ca., herbae sine viribus O., vires austri, fulminis, tormenti O., vires alias aliasque flumina concipiunt O. lastnosti, vires effundite vestras O. mogočno se razlijte, neglecta solent incendia sumere vires H. se navadno okrepi(jo), suae ventis cecidere vires Sen. tr.
b) moč (moči) = zmožnost: pro viribus Ci. po svoji zmožnosti (moči), po svojih zmožnostih (močeh), glede na svoje zmožnosti (moči), supra vires H. preko svojih moči, preko meja zmožnosti, neque suarum esse virium decernere C. da ne zmorejo; pesn. z inf.: nec mihi sunt vires inimicos depellere tectis O. nimam dovolj moči, ne (z)morem.

3. meton. vojna moč, bojne moči, oborožene (bojne, vojaške) sile, vojaške čete, vojska, armada: praeesse … exercitui, ut praeter auctoritatem vires quoque ad coercendum haberet C., concidat et vires Graecia magna suas O., et mihi sunt vires O., Orientis vires V., undique contractis viribus signa cum Papirio conferre L., satis virium ad certamen L., quid abesset virium L., nobis ad auxilium belli exiguae vires V., viribus aequis dimicare Cu., non viribus aequis (sc. certare) V., vis virium L., robur virium L., Cu. jedro vojske, cvet vojske (vojaštva).

Opomba: Gen. sg. vīs: T., Icti.; dat. sg. vī: Auct. b. Afr.; star. nom. pl. vīs: Lucr.; acc. pl. vīs: S. fr., Lucr., Messala ap. Macr.

zágon m
1. zalet, zagon: skočiti, preskočiti iz -a skočiti z zaletom, zagonom
2. napad, naskok: naši učiniše zagon na neprijatelja
3. obor, ograjen prostor, kamor se zapira živina: ispod tvrđave gospodarev je zagon za stoku

zaskočítev -tve ž prepad, napad

záskok m
1. skok z zaletom
2. nepričakovan skok, napad, naskok: tu se slava, moć i bogatstvo stiču prevarom, lupeštvom, -om i podlošću; iz -a v skoku