торопкий (zast.) uren, nagel, nepočakan
торопливый nagel, jadrn, hlasten
break-through [bréikɵru:] samostalnik
vojska preboj vojne črte; nagel dvig cen
bujìca ž, bȕjica ž
1. ploha, naliv: bujica vode, riječi
2. hudournik: bujica uništava pred sobom sve
3. nagel tok vode v rečni strugi
bûm m (angl. boom) bum, boom, velik hrup, senzacija; nagel dvig gospodarske aktivnosti: privredni bum u nekim zemljama
embardée [ɑ̃barde] féminin nagel obrat, zavoj (od ravne smeri) (vozila, ladje)
faire une embardée (automobilisme) nenadoma zaviti v stran
flight2 [flait] samostalnik
pobeg, nagel umik
to betake o.s. to flight, to take (to) flight pobrisati jo, zbežati
flight of capital beg kapitala
to put (ali turn) to flight spoditi
gobble1 [gɔ́bl] samostalnik
kavdranje; nagel zadetek v jamico pri golfu
impennata f
1. vzpenjanje (konja)
2. aero nagel navpični zasuk
3. pren. izbruh jeze
4. ekon. nenadna rast, skok:
l'impennata dei prezzi nenaden skok cen
impetus -ūs, m (gen., dat. in abl. pl. niso dokazljivi; dat. sing. impetū: Plancius in Ci. ep.; impetere)
1. hitro in silovito prodiranje, drvenje, naval, zalet, zagon, zaletavanje, zaganjanje, lomast, silovitost, pritisk(anje), sila gibanja; o tekanju: ultimas oppidi partes continenti impetu petunt C. v neprestanem tekanju, animalia, quae habent suum impetum Ci. ki se morejo gibati, impetum capere L. zaleteti (zagnati) se; podobno: uno impetu epotare Plin. v enem dušku … ; od tod o vrtenju neba: impetus caeli Ci.; o vodi: impetus maris C., fluminis L., Cu. silni tok; o zraku: impetus ventorum sustinere C. naval viharjev vzdržati; potem sploh o predmetih, ki se premikajo: fert impetus navem V., navis praelata impetu L. ki je mimo šinila (švignila), huc impetus hastam detulerat V.; o ognju: impetus ignis Lucr. sila ognja; tudi o težnosti, ki lahko povzroči gibanje, teža, tlak: magnum impetum habere Vitr. navzdol tiščati (pritiskati), gravescit impetus Lucr.; od tod pren.: totius impetus belli constitit ad Cyzicenorum moenia Ci., i. rerum fortunae Cu.
2. occ. (sovražni) napad, naval, naskok: multitudo eum terrebat clamore, voltu, saepe impetu S., ut eorum … horribiles impetus deprecetur Ci., in Pompeium impetum facere Ci., fit impetus in aliquem Ci. napasti ga; pren.: in bona eius, in fortunas aratorum, in eas tabulas impetum facere Ci. planiti na … , s silo zaseči; poseb. kot voj. t. t.: miles hostium impetum pertimuit Ci., Mithridates in exercitum nostrum impetum fecit Ci., acies uno impetu prosternenda Ci. z enim navalom, hostes primo impetu pulsi C.; prim. zveze: inimicorum impetum propulsare Ci. odbiti, Manlius … Gallorum impetum reppulit, depulit Ci., impetum alicuius retardare, reprimere, comprimere Ci., supprimere L., frangere Ci., impetum dare in hostem, in agrum Romanum L. napasti —, prijeti —, navaliti na koga ali kaj, impetum moenibus excipere Ci. prestreči, impetum ferre C. ali sustinere C., Fl. vzdržati, ubi in omnes partes nequiquam impetūs capti L. ko je bil vsak napad spodletel; od tod pren. kot medic. t. t.: impetus febris Cels. napad (nastop) mrzlice, paroksizem, podagrae Plin., sanguinis Aur. krvotok (krvni udor), i. pituitae in facie Plin. mokri izpuščaj, i. oculorum Plin. vnetje.
3. metaf.
a) zanos, vzlet, polet (duha): ea mihi ad omnem impetum dicendi leviora sunt Ci., in ea oratione nullus impetus esse potest Ci., divino impetu Ci. po božjem navdihu.
b) vzkip(enje), izbruh (čustva, srca), ihta: te ipsum nunc animi quodam impetu concitatum usus flectet Ci., primo gaudentium impetu T., impetus offensionis T. zaradi žalitve razvneta jeza.
c) silno hrepenenje, (na)gon, nagnjenje, vnetost, vnema, gorečnost: de impetu animi loquor Ci., impetu animorum uti Cu., est mihi per saevas impetus ire feras O. žene me; meton. α) zalet = nagel sklep: impetum capere occidendi regis Cu., Neronem adgrediendi T. β) lomast, silovitost, vihravost, strast(nost): non dilectu aut sapientia ducitur ad iudicandum, sed impetu et temeritate Ci., ad omnes affectus impetu rapimur Cu., i. Gracchi T., tribunus plebis omni impetu furoris in eum inruit Ci.
Opomba: Ker je gen. impĕtūs in abl. impĕtū v heksametru nemogoča oblika, uporabljajo pesniki oblike po soglasniški sklanjatvi: impĕtĕ nunc vastó... fertur O., non potuit nubes capere impetis auctum Lucr. Več gl. impes.
intercursus -ūs, m (intercurrere) v rabi je le abl. sg.
1. prihod v teku, nagli vmesni prihod, nastop: impeditus intercursu suorum usus hastarum L., repentino intercursu viam dare L.
2. metaf.
a) vmešavanje, vtikanje, posredovanje: consulum intercursu res sedatur L., intercursu tribunorum T.
b) nagel vmesni nastop: intercursu lunae Sen. ph., nox horrida ac terribilis intercursu luminis diri Sen. ph. ker so vmes švigali grozoviti bliski.
jerk1 [džə:k] samostalnik
sunek, nenaden udarec, nagel gib, trzaj; krč, refleks (zlasti v kolenu)
ameriško, sleng tepec, budala
by jerks sunkoma
with a jerk sunkovito, nenadoma
at one jerk naenkrat, nenadoma
to give s.th. a jerk nenadoma kaj potegniti
sleng to put a jerk in it pljuniti v roke, poprijeti se
britanska angleščina, sleng physical jerks telovadba, fizične vaje
to get a jerk on (with) pohiteti (s čim)
jump1 [džʌmp] samostalnik
skok, preskok, skok s padalom; skok (cen itd.); nagel prehod na daljinsko snemanje (film); zdrzljaj; udarec nazaj (strelno orožje)
ameriško, pogovorno prednost, uspešen začetek
sleng the jumps delirium tremens
jump area padalčev doskočni cilj
šport high jump skok v višino
šport broad (ali long) jump skok v daljino
šport obstacle jump terenski skok (pri smučanju)
šport oblique jump prečni skok (pri smučanju)
šport pole jump skok s palico
šport jump ball met žoge med dva igralca (sodnik pri košarki)
ameriško, sleng (always) on the jump (vedno) v naglici, v razburjenju
to keep s.o. on the jump imeti koga na vajetih
to give s.o. a jump prestrašiti koga (da se zdrzne, poskoči)
to make (ali take) a jump skočiti
figurativno by jumps skokovito
to take the jump preskočiti oviro
jump in production hiter porast produkcije
to get the jump on s.o. imeti prednost pred kom, prehiteti koga
not by a long jump še zdaleč ne
ameriško from the jump od začetka
okovan (-a, -o) genagelt, Nagel- (čevelj der Nagelschuh)
plahòvati plàhujēm
1. biti nagel, vzkipljiv
2. biti objesten, prešeren: ženi čovjeka da ne plahuje
pȍžestok -a -o precej nagel, precej hud, precej vročekrven, ognjevit
praecipitantia -ae, f (praecipitāre) nagel padec navzdol, padanje, strmoglavljenje, strmoglavljanje: „sicut“ inquit „lapidem cylindrum si per spatia terrae prona atque derupta iacias, causam quidem ei et initium praecipitantiae feceris Gell., si in prona iacias, moderatio atque ratio mittentis praecipitantia qualicumque ipsa et pondere cadentis teli corrumpitur Gell.
praecipitium -iī, n (praeceps)
1. strmina, strma vzpetina, prepad, brez(d)no, navzdolje: Plin., Q., Ps.-Q., Sen. ph., Vell. idr., campos, quos rapidus amnis ex praecipitio vel, cum per plana infusus est Sen. rh., in praecipitium propellere Suet., requiem malorum praecipitio fluvialis rupis habitura Ap., aut per confragosa vexabitur aut per praecipitia labetur Lact.
2. nagel (nenaden) padec navzdol, globok padec: contra lapsus et praecipitia (sc. herba urceolaris) Plin., dum aliorum praecipitium vident Lact.
retirona ženski spol nagel umik