Franja

twilight [twáilait]

1. samostalnik
somrak, poltema, slaba svetloba; (večerni, jutranji) mrak
figurativno prehodni čas; nejasnost, zabrisanost

twilight of the gods somrak bogov

2. pridevnik
(so)mračen, temačen

twilight sleep medicina polzavestno spanje

3. prehodni glagol
slabotno, medlo osvetliti

vultuōsus 3, adv. -ē (vultus)

1. zelo (prav) resnega obraza bivajoč, resen, resnoben, strog, temačen, mračen: homo Prud., frons, os Ap.

2. delajoč grimase, namrdavajoč se, mrgodeč se, namrdnjen, mrdast, (na)mrgoden, prisiljen, spačen: ne quid ineptum sit aut voltuosum (sc. in oratione) Ci., pronuntiatio Q. ob hudem zmrdovanju, vultuose agere ali pronuntiare Don.

wintry [wíntri] pridevnik (-trily prislov)
zimski; mrzel, hladen; vetroven, viharen
figurativno neprijazen, mračen, turoben; postaran, sivolas, star

a wintry sun zimsko sonce
a wintry smile hladen nasmeh

zwielichtig mračen; figurativ dvomljiv

беспросветный temen, brez svetlobe; (pren.) mračen; brezupen, brez žarka upanja

мрачный temen, mračen; (pren.) žalosten

насу́плений прикм., mráčen prid.

пасмурный mračen, oblačen; (pren.) mrk, zamišljen

понурый mračen, potrt

похму́рий прикм., tèmen prid., mráčen prid.

сумеречный mračen; (pren.) nejasen

сумрачный mračen

тяжёлый težek; težaven; tehten; mračen;
т. ум človek, ki s težavo dojema;
т. дух smrad;
т. на подъём neokreten; len;
т. на ногу len, okoren;
тяжёлая промышленность težka industrija;
тяжёлая женщина (gov.) noseča ženska

угрюмый mrk, mračen; namrgoden, osoren

хму́рий прикм., mráčen prid., mŕk prid.

cālīgō (pri L. v boljših rok. tudi calligo) -āre -āvī -ātum (cālīgō -inis)

I. intr.

1. z act. pomenom temniti: aram tenui caligans vestiet umbra (Centaurus) Ci. (Arat.), omnem, quae nunc obducta tuenti mortalīs hebetat visus tibi et humida circum caligat, nubem eripiam V.; pt. pr. met. = omotičen, vrtoglav: caligantes fenestrae Iuv.

2. s pass. pomenom temneti, temen biti, mračen biti: mundus caligans Cu., caligantem nigra formidine lucum ingressus V., per umbras et caligantes animarum examine campos Stat. Poseb. o očeh in osebah
a) kot nenadno stanje temneti = tema (črno) se dela komu pred očmi: caligant oculi Lucr., Cels. idr., caligat in altis obtutus saxis Sil., caligavit aspectus Cypr., lato Mucius caligat in hoste Sil.
b) kot trajno stanje slaboviden biti, brljav biti, slabo videti: Gell., cuicumque oculi caligant Cels., oculi eius caligaverant Vulg., qui legis Oedipoden caligantemque Thyesten Mart.

3. pren.
a) po temi bloditi: orbatae caligant vela carinae Stat. ne vedo, kam bi se obrnila.
b) (o osebah) v duhovni temi tavati = ne (raz)ume(va)ti, ne izprevideti; slep biti za kaj: ad cetera caligant Cu., ad pervidendum, quid sit, quod beatam vitam efficiat, caligant Sen. ph., ad quas (vires religionis) maxime etiamnum caligat humanum genus Plin.; pren.: caligare in sole Q. pri belem dnevu ne videti = jasnosti navkljub ničesar razumeti.

— II. (v pozni lat.) trans. = s temino zastreti (zastirati): Fulg.

ensombrecerse [-zc-] (po)mračiti se, postati mračen

lobreguez (množina: -ces) ženski spol globoka tema; mračen vtis

mráčiti mrâčīm, mrâčāh -āše
I. zamračevati, zatemnjevati: veče je počelo da mrači ulice; mračiti čije lice, pojmove
II. mračiti se
1. mračiti se: već se počelo mračiti
2. postajati mračen, temen: lice mu se mrači; mrači mi se pred očima; svijest, svest mi se mrači
3. potemniti: njegova slava ne može se ničim mračiti

nahmúriti se nàhmūrīm se, nàhmuriti se -īm se ekspr. namrščiti se, narediti mračen obraz