Franja

tíh silencioso; sin ruido ; (molčeč) taciturno; callado ; (nem) mudo ; (bolečina) sordo

tihi družabnik socio m comandatario
tiha maša misa f rezada
tiha molitev (rel) oración f mental
tiha noč noche f tranquila, noche de paz
Tihi ocean (océano m) Pacífico m
tih sporazum acuerdo m tácito
tiha voda agua f mansa, agua estancada
tiho govoriti hablar bajo, hablar quedo
tih se zadržati estar quietecito
tiho! ¡silencio!, ¡chitón!, ¡pst!
bodi tiho! fam ¡cállate la boca!, (otroku) ¡estáte quieto!
tiho o tem! ¡no hablemos de ello!, ¡tendamos un velo!
tiho je kot v grobu no se oye (ni) una mosca
tiha voda globoko dere Dios nos libre del agua mansa

umirajoč [ó] (-a, -e) sterbend
… za umirajoče/umirajočega Sterbe-
(bolnišnica die Sterbeklinik, soba das Sterbezimmer, zakramenti Sterbesakramente množina, molitev das Sterbegebet)

večéren evening(-)

večérni hlad cool of the evening
večérni list, časopis evening paper
večérna molitev religija evening prayer
večérno nebo evening sky
večérna obleka evening dress, evening clothes pl
večérni pouk evening classes pl
večérna predstava evening performance
večérno sonce setting sun
večérna šola night school
večérni vetrič evening breeze, west wind
večérna zarja sunset glow, the light of the setting sun
večérni zrak night air
večérna zvezda evening star, Hesperus
večérni zvon evening bell, angelus

večéren (-rna -o) adj. sera, di, della sera; serale; knjiž. serotino, vespertino:
večerni tisk stampa sera
večerni list giornale della sera
večerna šola scuola serale
večerna predstava spettacolo serale, serata
rel. večerna maša messa vespertina
večerna molitev (pri redovnikih) compieta
večerna prireditev soirée
proti večeru sull'imbrunire
obl. večerna obleka toilette; abito da sera
zool. večerni pavlinček smerinto (Smerinthus ocellatus)

vključi|ti² (-m) vključevati v načrte, predpise ipd.: einbeziehen, miteinbeziehen, [mitberücksichtigen] mit berücksichtigen, hineinnehmen, einbinden; (inkorporirati) (einer Sache) einverleiben, eingliedern (in); koga v načrtovanje, dogovore ipd.: (jemanden) hinzuziehen, heranziehen
vključiti v načrte verplanen
vključiti v molitev ins Gebet schließen
(sprejeti v članstvo) aufnehmen

vròč (vróča -e) adj.

1. caldo, bollente:
vroča juha brodo caldo
vroč veter vento caldo

2. accaldato, caldo, scottante:
vroč ne smeš piti mrzle vode quando sei accaldato, è meglio non bere acqua fredda
čelo je bilo vroče aveva la fronte che scottava

3. caldo, appassionato, sensuale:
vroč objem, poljub un abbraccio, un bacio appassionato

4. impetuoso, focoso, passionale:
vroč temperament temperamento focoso

5. entusiasta, accanito;
vroč privrženec gibanja un aderente entusiasta del movimento

6. aspro, duro, intransigente:
vroča polemika aspra polemica

7. intenso, caloroso, cocente, profondo, vivo, fervido:
vroča želja vivo desiderio
vroča molitev fervida preghiera

8. (nevaren, neprijeten) duro, caldo, pericoloso:
poročal je z najbolj vročih krajev fu corrispondente dai posti più caldi

9. scottante, grave, urgente:
vroči družbeni problemi i gravi problemi della società
izogibati se vročih tem evitare temi scottanti

10. metal. a caldo:
vroče kovanje, valjanje, vlečenje fucinatura, laminatura, trafilatura a caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi vroče hlačke portare i hot pants
pog. skuhati komu vročo kašo inguaiare, mettere nei guai qcn.
konj vroče krvi un cavallo focoso
še vroča novica recentissima, l'ultima
pripeljati koga na vročo sled portare sulla buona traccia
žarg. vsebovati vroče blago contenere merce illecita, di contrabbando
šalj. mrzle roke, vroče srce se le mani sono fredde, il cuore è caldo
vroče barve colori vivaci, caldi
metal. vroče cinkanje zincatura a caldo
vroči laki vernici calde
vroči telefon linea calda
vroči žig timbro a caldo
pren. vroča glava testa calda
gastr. vroča hrenovka hot dog
PREGOVORI:
kuj železo, dokler je vroče il ferro va battuto finché è caldo

zahválen de remerciement

zahvalna molitev prière ženski spol d'action de grâces
zahvalno pismo lettre ženski spol de remerciement(s)
zahvalna žrtev sacrifice moški spol d'action de grâces

zahválen (-lna -o) adj. di ringraziamento:
rel. zahvalna molitev preghiera di ringraziamento
zahvalno pismo lettera di ringraziamento

zahválen de agradecimiento

zahvalne besede palabras f pl de agradecimiento
zahvalna molitev oración f de gracias
zahvalno pismo carta de agradecimiento
zahvalna žrtev sacrificio m en acción de gracias

zahvaln|i (-a, -o) Dank- (govor die Dankrede, daritev das Dankopfer, molitev das Dankgebet, pesem das Danklied, služba božja der Dankgottesdienst, obred die Dankfeier, pismo das Dankschreiben), Dankes- (formula die Dankesformel, besede Dankesworte množina)
zahvalni dan das Erntedankfest

zarotílen (-lna -o) adj. etn. di scongiuro:
rel. zarotilna molitev esorcismo

zatápljati se (-am se) | zatopíti se (-ím se) imperf., perf. refl. immergersi; sprofondare:
zatopiti se v molitev, v razmišljanje immergersi nella preghiera, nella meditazione
zatapljati se v molk, v žalost sprofondare nel silenzio, nel dolore

ἀρά, ἡ, ion. ἀρή, ep. ἀρειή 1. a) molitev, ἀρὴν ποιεῖσθαι moliti, prošnja, želja; b) kletev, prokletstvo. 2. osveta, poguba ἀμύνω; božja kazen θεῶν. 3. poet. boginja kletve in osvete, spremljevalka Erinij.

βοή, ἡ [Et. iz g^wowā, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; βοὴν ἀγαθός veleglasen, hraber v boju; ὅσον ἀπὸ βοῆς ἕνεκεν samo (z ozirom na bojni klic) navidez; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), βοὴν ἔχειν = βοᾶν.

δέησις, εως, ἡ (δέω⁴) prošnja, molitev.

ἔντευξις, εως, ἡ (ἐν-τυγχάνω) 1. srečanje, sestanek, obisk. 2. pogovor, prošnja, molitev NT.

ἐπ-αοιδή, ἡ ep. ion. poet., skrč. ἐπῳδή 1. čarodejna pesem, zagovor, zagovarjanje, čar, prijazen opomin, svarilo φίλων. 2. žrtvena pesem in molitev perzijskih magov.

εὖγμα, ατος, τό (εὔχομαι) 1. ep. bahanje. 2. poet. molitev, prošnja, zaobljuba.

εὐφημία, ἡ (εὔ-φημος) 1. besede dobrega pomena, pobožna molitev, pobožno molčanje. 2. NT dober glas, dobro ime.

εὐχή, ἡ (εὔχομαι) prošnja, molitev, želja, obljuba; λυτηρίους εὐχὰς ἀνέχω δειμάτων pošiljam molitve (k bogu), da me reši strahu.