Franja

tapada ženski spol zastrta ženska

a la tapada (Am) slepo, nepremišljeno
dar una tapada (Meh) koga na laž postaviti

tercio tretji

tercio m tretjina; vojaški oddelek; Meh sveženj drv
el tercio extranjero španska tujska legija
hacer mal tercio (a) ovirati koga; fam komu jo grdo zagosti
tener buenos tercios (pop) imeti krepke roke, noge

vēnto m

1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

3. metal. topli zrak

4. fiziol. evfemistično veter, plin

5. astr.
vento solare sončni veter

6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

vescica f

1. anat. mehur:
vescica biliare žolčni mehur, žolčnik
vescica urinaria sečni mehur, sečnik
vescica natatoria zool. ribji mehur
una vescica gonfiata napihnjen meh

2. pren. napihnjenec, bahač

3. med. kožni mehurček

4. pog. mehur (na bilki)

5. ekst. metal. mehur; mehurček (napaka v varu)

vínski wine(-); vinic; viny

vínski bratec (figurativno) winebibber, tippler, bibulous person, boon companion, slabšalno wino, soak
vínski cvet spirit(s pl) of wine
vínska čaša wineglass
vínske drože lees pl of wine
vínski duh (vonj) smell of wine
vínski kamen tartar, wine stone
vínska karta wine card
vínski kis vinegar made from wine
vínska kislina acidity of wine
vínska klet wine cellar, wine vault, (pivnica) wine cellar, tavern
list vínske trte vine leaf
vínska trta vine
vínski meh wineskin; (bag)
vínski mošt must
vínska pokušnja wine tasting, wine sampling
vínska pokrajina wine country
vínska stiskalnica winepress
vínski vonj (buket) bouquet

vínski de vinos; vinoso

vinski bratec gran bebedor m de vino
vinski cvet (kis) espíritu m (vinagre m) de vino
vinska čaša (vrč) copa f (cántaro m) para vino
vinske droži heces f pl del vino
vinski kamen tártaro m, crémor m tártaro
vinska kislina ácido m tartárico
vinska klet bodega f
vinsko leto año m abundante en vinos
vinski meh odre m (ali pellejo m) de vino
vinski mošt mosto m de uva
vinska pokušnja muestra f (ali cata f) de vinos
vinsko skladišče depósito m (ali almacén m) de vinos
vinski sod tonel m, pipa f, cuba f
vinska steklenica botella f para vino
vinska stiskalnica prensa f de uvas
vinska trta vid f; cepa f

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)

živalsk|i (-a, -o) tierisch, tierhaft; Tier- (ep der Tierepos, film der Tierfilm, gradbeništvo, arhitektura friz der Tierfries, meh der Tierbalg, prizor das Tierstück, anatomija die Tieranatomie, dlaka das Tierhaar, geografija die Tiergeographie, kužna bolezen die Tierseuche, psihologija die Tierpsychologie, selitev die Tierwanderung, sociologija die Tiersoziologie, škoda der Tierschaden, vrsta die Tierart, združba die Tiergesellschaft, truplo der Tierkadaver)
v živalski podobi in Tiergestalt
živalsko pretepsti ipd.: viehisch

ἀσκός, ὁ 1. meh (v katerem se je shranjevalo vino) NT. 2. (odrta) koža.

δέρμα, ατος, τό (δέρω) koža, meh.

διφθέρα, ἡ 1. krzno, usnje, koža. 2. kožuh, torbica iz kože, pergament, meh. 3. a) iz kož narejene šatorske strehe; b) s senom napolnjene sešite kože, po katerih so hodili kakor po plavih črez reko.

δορός¹, ὁ ep. usnjat meh.

ζειρά, ἡ, ion. -ρή široka in dolga vrhnja obleka Arabcev in Trakov (ki se je potegnila pod pas, da ni ovirala hoje), halja, ποικίλη pisan, prepleten meh.

κολεός, ὁ ep. in poet. κολεόν, τό ep. κουλεόν, τό [Et. iz κολεϝός; odtod izpos. lat. culleus, meh] nožnica.

ποδεών, ῶνος, ὁ (πούς) ion. 1. konec odrte kože pri repu ali nogah, usnjat meh za vino ali olje. 2. ozek pas, kos zemlje.

φῦσα, ἡ 1. meh, pihanje. 2. veter, vetrovi, napenjanje.