Franja

браконьер m divji lovec, lovski tat

кошатник m lovec na mačke; ljubitelj mačk

медвежатник та medvedar; lovec na medvede; lastnik dresiranega medveda

сокольник m sokolar, lovec s sokoli

acecho moški spol preža(nje), prisluškovanje, pažnja

al acecho, en acecho na preži
estar de acecho biti na preži (lovec)

ajuster [ažüste] verbe transitif naravnati, prilagoditi, uskladiti, urediti, spraviti v red; popraviti; (na)meriti na

le chasseur ajusta le lièvre lovec je nameril (puško) na zajca
ajuster sa coiffure urediti si pričesko
ajuster les choses uskladiti stvari
s'ajuster prilegati se (à quelque chose čemu)

alumnus 3

A. pass.

I. kot adj. vzgajan, vzrej(ev)an: alumnum numen O., Stat. —

II. kot subst. masc. alumnus -ī

1. rejenec, gojenec: quid voveat dulci nutricula maius alumno? H., comes carus datus ibat alumno V., hic me Caietam notae pietatis alumnus... igne cremavit O., iuveni Silenum reddit alumno O., al. legionum T. gojenec legij = v vojaškem taboru vzgojen, sutrinae tabernae alumnus T. = čevljarski vajenec; Nemees alumnus Stat. (o levu); pren. gojenec = učenec: quid ait Aristoteles reliquique Platonis alumni? Ci., alumnus disciplinae meae Ci. ep., ego igitur pacis, ut ita dicam, alumnus Ci., al. virtutis Sen. rh., artis aetheriae (vedeževalne umetnosti, vedeževalstva) Stat., al. Urbis T. gojenec rim. mesta; atrib.: alumnus grex Prud. množica učencev.

2. occ.
a) otrok, sin: Italia alumnum suum servitutis extremo... supplicio fixum videret Ci., nec Romula quondam ullo se tantum tellus iactabit alumno V., Peligni ruris alumnus O., Cretae alumnus (= Iuppiter) O., nunc Rudiae solo memorabile nomen alumno (= Ennio) Sil., Antenorei laris al. Mart., agrestis (= agri) alumnus Sen. tr., alumni fluminum Val. Fl. porečniki; nemorum alumnus Stat. sin gozdov = lovski prijatelj, lovec; pren.: non alumnus fortunae, sed partus Plin. ne posinovljen, ampak pristen otrok sreče.
b) v pl. (o živalih) mladiči, gnezdo (mladičev): abeas parvis aequus alumnis H., dulces alumni H.
c) (o trtnih mladikah) rozge: Col. Kot subst. fem. alumna -ae rejenka, gojenka: nostra haec alumna et tua profecto filia Pl., at vos si laesae contemptus tangit alumnae O., Agrippinam filiam et alumnam... praedicare Suet., noctis alumna (=Tisiphone) Sil., aquai dulcis alumnae Ci. poet. (o žabah), quercus al. vadi Stat., Sequanicae textricis alumna (= endromis) Mart.; pren.: bene constitutae civitatis quasi alumna quaedam eloquentia Ci., eloquentia alumna licentiae T., cliens et alumna Urbis Ostia (kot rim. naselbina) Fl., terra (Italia) omnium terrarum alumna eadem et parens Plin.

B. act.

I. kot adj. hraneč, hranilen: cygnus... alumna stagna petierat M. —

II. kot subst. fem. rednica, hranilka: Ceres, alumna terrarum ac nutrix mortalium M.

Amphīō (Amphīōn) -onis, acc. -onem, pesn. -ona, m (Ἀμφίων) Amfion

1. z Zetom Jupitrov in Antiopin sin, Niobin mož, izvrsten pevec, njegov brat pa pastir in lovec. Ko sta brata zidala Tebe, se je kamenje po taktu Amfionove lire samo zlagalo. Po smrti svojih otrok se je Amfion sam pokončal: V., H. idr. Amphionis arces (= Thebae) O.; Pacuvianus Amphio Ci. Amfion v Pakuvijevi tragediji. — Od tod adj. Amphīonius 3 Amfionov: lyra Pr., pecten Sil., ars Sid.; pesn. = tebanski: canes Sen. tr., palestra Cl.

2. neki argonavt: Hyg., Val. Fl.

3. neki igralec v tragedijah: Varr. fr.

avtográf; avtográm autógrafo m

lovec na avtograme coleccionista m de autógrafos

avtogram moški spol (-a …) das Autogramm
lovec na avtograme die Autogrammjäger

bíser pearl (tudi figurativno); figurativno jewel; (steklen) bead

jamski bíser cave pearl
okrašen z bíseri pearly
lov na bísere pearl fishery
lovec na bísere pearl diver, pearl fisher
nizanje bíserov threading pearls
niz bíserov string of pearls
umeten bíser imitation pearl
iskati bísere to pearl, to fish for pearls
tvoriti bísere to produce cultured pearls
metati bísere svinjam (figurativno) to cast pearls before swine
ona je bíser figurativno she's a gem, she's a pearl
to je metanje bíserov svinjam (figurativno) it's caviare to the general

bíser perla f

pristen biser perla fina
gojen, umeten biser erla de cultivo
lov, lovec na bisere pesca f, pescador m de perlas
metati bisere svinjam (fig) echar matgaritas a puercos

bizon samostalnik
(ameriško govedo) ▸ bölény

caccia¹ f (pl. -ce)

1. lov:
caccia al cinghiale lov na merjasca
ha la passione della caccia strasten lovec je
caccia grossa visoki lov
apertura della caccia odprtje lova
riserva di caccia lovišče
battuta di caccia pogon

2. lov (podvodni ipd.):
caccia subacquea podvodni ribolov

3. ulov (ulovljeno, uplenjeno)

4. lov, gonja, zasledovanje:
caccia all'uomo zasledovanje zločincev, ubežnikov
dare la caccia a qcn. zasledovati koga

5. ekst.
caccia alle streghe pren. lov na čarovnice

6. pren. lov:
andare a caccia di onori, di guadagni gnati se za častmi, za zaslužkom

Cephalus -ī, m (Κέφαλος) Kefal,

1. sin Merkurja (Hermesa) in Herze, vnuk tesalskega kralja Eola, lepi lovec, mož Prokride, ki jo je na lovu nehote ustrelil; zato ga je areopag pregnal iz Aten: O., Hyg., Serv.

2. oče gr. govornika Lizije (Lysias): Ci. ep.

collet [kɔlɛ] masculin ovratnik pri obleki; kratko žensko ogrinjalo; (lovska) zanka

collet monté (figuré) tog, formalen, prisiljen, resnoben
ils sont trop collet monté preveč so togi, formalni
collet de tuyau cevna spojna obojka
le braconnier a tendu des collets à lapins divji lovec je nastavil zanke za kunce
mettre la main au collet de quelqu'un, prendre, saisir quelqu'un au collet koga za vrat zgrabiti, prijeti ga, aretirati ga

coureur, euse [kurœr, öz] masculin, féminin (dober) tekač, -ica; masculin dirkač; dirkalni konj; postopač; ženskar; féminin deklina; masculin pluriel brzoteki (ptiči)

coureur automobil(ist)e, cycliste, motocycliste avtomobilski, kolesarski, motociklistični vozač, dirkač
coureur de vitesse, de demi fond, de fond tekačna kratke, srednje, dolge proge
coureur de bals, de cafés, de cinémas stalen obiskovalec plesov, kavaren, kinematografov
coureur de dots lovec na doto
coureur de filles ženskar
coureur de 110 mètres haies tekač čez zapreke 110 m
coureur de places lovec na službe
il est très coureur rad gleda za ženskami, je ženskar

čákati (-am) imperf. ➞ počakati

1. aspettare, attendere:
čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

2. (pričakovati) aspettare:
čakati otroka aspettare un bambino
pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
čakati v vrsti fare la fila per

3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

4.
čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti se čakati farsi attendere
to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
PREGOVORI:
kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole

čaróvnica witch, sorceress, enchantress

lov na čaróvnice (figurativno, politika) witch-hunt
lovec na čaróvnice politika witchhunter
loviti čaróvnice politika to witch-hunt

človešk|i [é] (-a, -o)

1. menschlich, Menschen- (glas die Menschenstimme, rod das Menschengeschlecht, vek das Menschenalter, dolžnost die Menschenpflicht, kri das Menschenblut, pamet der Menschenverstand, podoba die Menschengestalt, sila die Menschenkraft, žrtev Menschenopfer, izgube Menschenverluste množina, dostojanstvo die Menschenwürde, meso das Menschenfleisch, življenje das Menschenleben)
človeško bitje das Menschenwesen, das menschliche Wesen
lovec na človeške glave der Kopfjäger
otrok človeškega rodu das Menschenkind
delo človeških rok das Menschenwerk/ein Werk von Menschenhand
v enem človeškem veku innerhalb eines Menschenalters
pravo človeška napaka menschliches Versagen
storiti: vse kar je v človeški moči das Menschenmögliche, alles Menschenmögliche (tun)

2. (človečen) menschlich, human

3. (vreden človeka) menschenwürdig

4. (podoben človeku) obnašanje: menschenartig

5. figurativno (dostojen) cena: zivil