Franja

tôvor (-óra) m

1. carico:
odpraviti, prevzeti tovor spedire, prendere in consegna un carico
razsuti tovor carico sfuso
koristen tovor carico utile

2. carico, soma; ekst. traino:
sedlo za tovor basto da soma

use¹ [ju:s] samostalnik
raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

beyond all use čisto nenavaden
in use v rabi
of use uporaben, koristen
of no use neuporaben, brezkoristen
in common use v splošni rabi
out of use ne v rabi, ne več uporaben
fit for use uporaben
with use s trajno rabo
the Anglican use anglikanski obred
value in use dejanska vrednost
use and wont šege in navade
according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
use makes perfect vaja naredi mojstra
use is second nature stara navada je železna srajca
once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
is this of use to you? lahko to kaj porabite?
crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
to be in daily use biti vsak dan v rabi
to bring into use uporabiti
to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
to come into use priti v splošno rabo
to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
I have no use for it nimam kaj početi s tem
I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
to put to (good) use (dobro) uporabiti

utilidad ženski spol koristnost, prid, korist

de mucha utilidad zelo koristen, poraben
ser de utilidad koristen biti
utilidades pl dohodki
impuesto de (ali: sobre las) utilidades dohodnina

utilité [-te] féminin koristnost, korist, uporabnost

utilités pluriel stranske vloge (v gledališču, pri filmu, itd.)
utilité pratique porabnost
d'utilité publique občekoristen
être d'une grande utilité biti zelo poraben, koristen
ton aide n'est d'aucune utilité tvoja pomoč ni v nobeno korist

utility [ju:tíliti] samostalnik
korist, prid, koristnost, koristna stvar
filozofija korist, sreča, blagor

of utility koristen
of no utility nekoristen
utility goods blago široke potrošnje
utility (man) priložnostni delavec, faktotum, dekle za vsa dela, gledališče igralec za manjše vloge
public utility splošna korist
(public) utility company ameriško javno uslužnostno (servisno) podjetje (pošta, železnica ipd.)
utility car manjši avto

zdravj|e¹ srednji spol (-a …) die Gesundheit (trdno Bärengesundheit)
… zdravja Gesundheits-
(ogrožanje die Gesundheitsgefährdung, okvara die Gesundheitsschädigung)
ohranjanje/ohranitev zdravja die Gesunderhaltung
ki ogroža zdravje gesundheitsgefährdend
koristen za zdravje gesundheitsfördernd
škodljiv za zdravje gesundheitsschädigend, gesundheitsschädlich
škoda na zdravju die Gesundheitsschädigung
biti trdnega zdravja sich einer guten Gesundheit erfreuen
krhkega zdravja gebrechlich
zaradi zdravja gesundheitshalber
kar pokati od zdravja vor Gesundheit platzen/strotzen
piti na zdravje anstoßen auf, auf (jemandes) Gesundheit trinken
na zdravje! pri pitju: zum Wohl!, prosit!, prost!, če kdo kihne: Gesundheit!

ᾰ̓γᾰθός 3 [adv. εὖ – comp. ἀμείνων, βελτίων, κρείσσων, λωίων, λῴων; ep. poet. ἀρείων, βέλτερος, λωίτερος, φέρτερος – sup. ἄριστος, βέλτιστος, λώιστος, λῷστος; poet. βέλτατος, φέρτατος, φέριστος] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (τέχνην, εἰς, πρός, κατά τι, ἔν τινι); βοήν: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ὠγαθέ dragi moj; οἱ ἀγαθοί plemenitaši, aristokrati; καλός κἀγαθός korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, τινός za kaj, proti čemu, srečen (βίος), rodoviten (χώρα), ugoden (ὄναρ); ἀγαθὰ πράγματα ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. τὸ ἀγαθόν dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; ἀγαθὰ φρονέων dobrohoten, dobro misleč, εἰς ἀγαθόν, ἐπ'ἀγαθῷ v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; εἰς ἀγαθὰ πείθεσθαι dober svet poslušati, ἀγαθὰ εὑρίσκομαι najdem milost.

ἀνύσιμος 2 (ἀνύω) uspešen, koristen; τὸ διὰ πάντων ἀνύσιμον uspeh, ki se kaže v vseh delih.

ἀ-πήμων 2 (πῆμα) brez boli 1. nepoškodovan, srečen νόστος. 2. neškodljiv, ugoden, koristen μῦθος, ὕπνος.

ἀρωγός, ὁ (ἀρήγω) 1. adi. ki pomaga ali brani, pomožen, koristen, τινί komu, τινός, πρός τι v čem. 2. subst. ὁ pomočnik, branitelj, zavetnik.

εἰρηνικός 3 miren, miroljuben, blagonosen, koristen NT.

ἐπί-καιρος 2 (καιρός) ki ugodno leži, prikladen, sposoben, koristen, ugoden, primeren.

ἐπιτήδειος 3 in 2, ion. -εος 2 (ἐπιτηδές) 1. a) pripraven, sposoben, primeren, zmožen, spreten, ugoden, udoben, koristen, ἱερά ugoden, τινί, εἰς, πρός τι, z inf. χωρίον ἐνιππεύειν ἐπιτηδεώτατον zelo pripraven za konjištvo; παῖς τῷ πατρὶ ἐπιτήδειος ki je po očetovi volji, ἐνθαῦτα ὑμῖν ἐπιτήδεον οἰκέειν koristno je za nas, tukaj stanovati; b) ki kaj zasluži, vreden, τὸν ἐπιτήδειον ἔπαιεν ki je zaslužil (sc. παίεσθαι), ἐπιτήδειος εἶ ἐνδυστυχῆσαι zaslužiš zaradi imena, da si nesrečen, ἐπιτήδειος τοῦτο παθεῖν; c) potreben, τὰ ἐπιτήδεια potrebščine, živež, živila. 2. pripravljen, naklonjen, voljan, vdan; subst. ὁ prijatelj, pristaš, učenec, rojak. – adv. -είως, ion. -έως.

ἐπίφορος 2 (ἐπι-φέρω) ki kam žene ali piha, koristen, ugoden ἄνεμος.

εὔ-χρηστος 2 (χράομαι) raben, rabljiv, koristen NT.

καιρός, ὁ 1. prava mera, pravo razmerje, πλείους τοῦ καιροῦ več nego je (bilo) prikladno ali potrebno, τοῦ καιροῦ ἐγγυτέρω τείχους bliže zidu nego je bilo pametno. 2. pravo (ugodno) mesto ali kraj, οὗ καιρὸς εἴη kjer bi bilo primerno, προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje nego je prav (primerno). 3. ugoden čas, ugodna prilika, καιρός (ἐστι) (pravi) čas je, καιρὸν παρίημι zamudim ugoden čas, ἐς καιρόν, ἐν καιρῷ, κατὰ καιρόν, καιροῦ in καιρόν o pravem času, ἐς αὐτὸν καιρόν ravno o pravem času, κατὰ καιροῦ po potrebi, ἐν τοῦτῳ τῷ καιρῷ pri tej priliki, pri tej priči, πρὸ καιροῦ pred časom; καιρὸς τῶν πραγμάτων ugoden čas, da se kaj izvrši, ἐν παντὶ καιρῷ vsak čas, pri vsaki priliki, ἀπὸ τοῦ καιροῦ o nepravem času, neprilično, σὺν οὐδενὶ καιρῷ = ἀκαίρως. 4. a) sploh: čas, ura, okolnosti, razmere časa, nevaren položaj, odločilen trenotek, ἐν τοῖς μεγίστοις καιροῖς, ἐπὶ τοῦ καιροῦ po razmerah časa; b) prilika, komu škodovati, slaba stran, zadrega, καιρὸν ἐνδίδωμι dam priliko (za napad), ἐφεδρεύω τοῖς καιροῖς τινος prežim (čakam) na čigave zadrege. 5. a) važnost, pomen, vpliv, μέγιστον καιρὸν ἔχω sem zelo velike važnosti (vpliva, pomena); b) ugodnost, korist, uspeh, ἐν καιρῷ γίγνομαι sem koristen, koristim, φρουρέω ἐπὶ σῷ καιρῷ pazim na tvojo korist, ἐς καιρόν na srečo, k sreči, τὰ ὑπερβάλλοντα οὐδένα καιρὸν δύναται kar presega mero, ne prinaša nobene sreče, πρὸς καιρὸν πονέω moj trud ima uspeh.

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

κερδαλέος 3 (κέρδος) 1. ki prinaša dobiček, koristen, izdaten. 2. dobičkoželjen, lokav, zvit, premeten. – adv. -λέως koristno, dobro.

κρήγυος 2 ep. ki razveseljuje srce, prijeten, ugoden, koristen.

λῡσιτελέω koristim, sem koristen τινί; λυσιτελεῖ μᾶλλον bolje je, τὸ λυσιτελοῦν korist.