-
δόρυ, ατος, τό [Et. idevr. derewo, drevo, slov. drva, drevo, gršk. δρῦς drevo, hrast. – Obl. ep. ion. δούρατος itd. in δουρός, δουρί, δοῦρα, δούρων, δούρεσσι, poet. δορός, δορί in δόρει, pl. δόρη]. 1. les, deblo, bruno, greda, ogredje, mostnica, brod, ladja, δόρατα lesovje. 2. kar se nareja iz lesa: trojanski konj κοῖλον δόρυ, drog, kopjišče, kopje, sulica, εἰς δόρυ ἀφῖγμαι približal sem se do lučanja kopij, ἐπὶ (εἰς) δόρυ ἀναστρέφω desno krenem. 3. vojska, boj, bitka, δορὶ εἷλον zasužnjil sem, δουρί s silo. 4. a) kopjanik, borilec, vojska; b) plen.
-
δορυ-δρέπανον, τό srpasto kopje, kopje s srpastim vrhom (= srp na dolgem drogu).
-
δορυ-σσόης, ητος, ὁ, ἡ poet. δορυ-σσόος 2 poet. (σεύω) kopje vihteč, bojevit, kopjenosec, μόχθοι bojne stiske ali nadloge.
-
δουρ-ηνεκές (ἐνεγκεῖν) adv. ep. kolikor daleč zadene kopje, za lučaj kopja daleč.
-
ἐγχείη, ἡ ep. (ἔγχος) kopje, sulica, ἐγχείῃ ἐκέκαστο odlikoval se je v boju s kopji.
-
ἐγχέσ-παλος 2 (πάλλω) kdor vihti kopje, kopje vihteč.
-
ἔγχος, εος, ους, τό ep. 1. kopje, sulica. 2. vobče: orožje, meč, strelica.
-
ἐγ-χρίμπτω ep. ion. poet. [aor. ἔγχριμψα, pass. ἐνεχρίμφθην; ep. ἐνιχρίμπτω] 1. trans. storim ali pustim, da kaj zadene, trči, trešči ob kaj, pritiram, pripodim, približam, primaknem, pritisnem čemu τινί,. 2. intr. in pass. zadenem ob kaj, trčim, treščim ob kaj, približam se, primaknem se, pridrevim, napadem τινί; ἐλάφοις lovim, αἰχμὴ ὀστέῳ ἐγχριμφθεῖσα kopje, ki je prodrlo (se zabodlo) do kosti, ἀσπίδ' ἐνιχριμφθείς pritisnjen na ščit.
-
εἰσ-ακοντίζω mečem kopje, streljam v, na koga εἴς τινα.
-
ἐν-αγκυλάω ovijem kopje z metalnim jermenom (ἀγκύλη).
-
ἐξ-ακοντίζω 1. mečem kopje, streljam. 2. pren. κῶλον τῆς γῆς pobegnem iz dežele, χεῖράς τινος iztegnem roke za kom.
-
ἐπ-αναίρομαι med. dvignem kvišku, vzdigujem kaj proti komu; δόρυ in dvigata (vihtita) kopje drug na drugega.
-
ἐπ-ορέγω [med. fut. ἐπορέξομαι; aor. ep. ἐπωρέξατο (in -ορέξατο); v at. prozi ἐπωρέχθην] ep. ion. 1. act. povrhu še podeljujem, dajem. 2. med. a) iztegujem se za čim, potegnem kopje, da napadem, napadem; b) še več zaželim, hrepenim, težim za čim τινός.
-
κόπτω [Et. slov. kopati, kopito, kopje; sor. skopiti, skopec; lat. capus, kopun. – Obl. fut. κόψω, aor. ἔκοψα, pf. κέκοφα, pass. pf. κέκομμαι, aor. ἐκόπην, fut. κοπήσομαι, fut. 3 κεκόψομαι, ep. pf. act. κέκοπα]. I. act. 1. tolčem, bijem, pobijam, suvam, ranim, ubijam, kóljem βοῦς, grizem, (u)pičim (o kači); odbijam, odrušim, raz-, odsekam κεφαλήν, sekam δένδρα, pustošim χώραν, κόπτων καὶ καίων požigajoč in pustošeč; razbijam, raztolčem γέρρα, poškodujem (ladje). 2. kujem δεσμούς, νόμισμα. 3. trkam, potrkam τὴν θύραν. 4. utrudim, mučim, nadlegujem. II. med. 1. udarjam se. 2. tolčem se, bijem se (po prsih), žalujem. 3. dam si kovati (denar).
-
λόγχη, ἡ [Et. lat. lancea je kelt. izv. in ni sor. z gršk.] 1. ost, konica sulice, μεγάλη velika sulična ost (rezilo). 2. kopje, sulica. 3. vodnik kopjanikov, σὺν ἑπτὰ τάξεσιν σὺν ἑπτά τε λόγχαις.
-
μεν-έγχης 2 (μένω, ἔγχος) kdor vzdrži v bitki kopje, pogumen.
-
μεσ-άγκυλον, τό (ἀγκύλη) kopje, ki je imelo na sredi pritrjen jermen.
-
μεσσο-παγής 2 (πήγνυμι) ep. do srede zapičen, μεσσοπαγὲς ἔθηκε κατ' ὄχθης ἔγχος zapičil je kopje do srede na obali.
-
ξυστόν, τό (ξύω) 1. oglajen drog, kopjišče, držaj sulice. 2. kopje, sulica.
-
ὄρπηξ, ηκος, ὁ ep. (gl. ἅρπη) 1. veja, mladika, palica. 2. držalo kopja, kopje.