sìt sated, satiated; fed; figurativno (naveličan) fed up with, sick of, tired of, weary of
sìt življenja weary of life, tired of life
do grla sem sìt I'm fed up to the teeth (with)
najesti se do sìtega to appease one's hunger, to eat one's fill of...
do sìtega sem se nagledal I have seen enough, pogovorno I've had an eyeful
sìt sem ga (figurativno) I can't stand the fellow any longer
sìt sem tega I've had enough of it, I'm fed up with it
sìt je vsega he's fed up with everything
sìt sem tega dela I'm sick of this work
sìt sem čakanja I am tired of waiting
čez glavo sem sìt I'm fed up to the back teeth (with)
do sìtega se je najedel češenj he has eaten his fill of cherries
ljudstvo je bilo sìto vojne the people were sick of war
ne more biti volk sìt in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
od dobrih (lepih) želja še nihče ni bil sìt if wishes were horses beggars might ride
Zadetki iskanja
- skinful [skínful] samostalnik
poln meh (vina, vode)
sleng poln trebuh
he has got a skinful of whisky popil je viskija, kolikor je mogel
he had got(ten) a skinful pošteno se ga je nalezel - skopnéti to melt; figurativno to disappear
sneg je skopnel the snow has melted
skopnéti kot sneg to melt like snow
njegovo premoženje je hitro skopnelo his fortune had soon melted away
skopóst miserliness, niggardliness; stinginess; avarice
skoprnéti to languish (za for); to pine away - skúsiti to experience
skusil sem marsikaj dobrega in slabega I've had (ali I had) many ups and downs - skúšnja experience; (izkustvo) practice; gledališče rehearsal
generalna skúšnja gledališče final rehearsal
glavna (gledališka) skúšnja dress rehearsal
iz skúšnje, po skúšnjah by (ali from) experience
vodja (gledališke) skúšnje rehearser
dobre (slabe, neprijetne) skúšnje pleasant (unpleasant) experiences (s kom with someone)
imel sem slabe skúšnje I have had unpleasant experiences
pomanjkanje skušenj lack of experience
iti na skúšnjo to go to a rehearsal
imeti gledališko skúšnjo to rehearse
vedeti iz skúšnje, po lastnih skúšnjah to know by (ali from) experience - slútnja premonition, presentiment, foreboding; anticipation; conjecture; inkling; surmise
zla slútnja misgiving
rahla slútnja inkling, pogovorno hunch
imam zlo slútnjo I have an unhappy foreboding (ali premonition)
imela je zlo slútnj, da... she had an unhappy premonition that... - small1 [smɔ:l] pridevnik
majhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači)
narečno ozek
figurativno nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočen
at a small rate poceni
in a small way, on a small scale v majhnem razmerju, v malem, skromno, malo
on the small side nezadostno velik, ne prevelik
small and early party družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabava
a small beginning majhen, skromen začetek
small blame to them ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameriti
and no blame to him! in kdo ga ne bi (po)karal!
small cattle drobnica
small drinker slab pivec
small farmer mali kmet, mali posestnik
small gross 10 ducatov
small hand navadne pisane črke
small hours ure po polnoči, male ure
small letters male črke
small means nezadostna sredstva
a small place majhen kraj
a small poetično nepomemben pesnik
small rain dežek, droben dež
small talk kramljanje, klepet(anje)
the small voice, the still small voice figurativno glas vesti
small wonder temu se je komaj čuditi
it is small of him to remind me of it malenkostno je od njega, da me spomni na to
that is only a small matter to je le malenkost
I call it small of him smatram, da je to nizkotno od njega
to feel small sramovati se
I found the way at last, and small thanks to you for your directions končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilom
he has small Latin and less Greek latinski zna malo, grški pa še manj
I have had small experience of such matters doslej imam malo izkušenj v teh stvareh
he has too small a mind not to be jealous of your success preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspeh
to make s.o. feel small figurativno osramotiti koga
to make o.s. small napraviti se majhnega
to live in a very small way zelo skromno živeti
he was surprised, and no small wonder bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)
it will take only a small time to bo vzelo le malo časa
everybody thought it small of him to refuse to help vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomoč - smoke1 [smóuk] samostalnik
dim, oblak dima; sopara
figurativno megla, koprena
domačno cigareta, cigara
a column of smoke steber dima
like smoke sleng kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladko
from smoke into smother iz slabega v slabše, z dežja pod kap
the big smoke (vzdevek za) London
there is no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj
that's all smoke sleng vse to so same prazne besede
to end (to go up) in smoke figurativno razbliniti se, razpršiti se v dim, v nič
it will all end in a smoke vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo nič
we're getting on like smoke sleng to gre kot namazano
to go from smoke into smother priti z dežja pod kap
I haven't had a smoke all the morning ves dopoldan nisem nobene (cigarete) pokadil
let's have a smoke prižgimo si eno (cigareto)!
to see things through the smoke of hate videti stvari skozi tančico sovraštva - somewhat [sʌ́mwɔt] prislov, zaimek
nekoliko, malo, do neke mere; (redko) del, nekaj; (redko) nekaj važnega, nekdo (pomemben)
somewhat of a shock precejšen šok
somewhat of this nekaj tega
he is somewhat of a bore on je precejšen dolgočasnež (tečnež)
I was somewhat surprised bil sem malo presenečen
he had been somewhat of a writer in his youth v mladosti je (bil) malo pisateljeval - spell2 [spel]
1. samostalnik
delovni čas, delo; kratek čas, kratka doba; čas, porabljen za neko delo; (delovna) izmena, posada, posad, ekipa
avstralsko pavza, počitek, prosti čas
ameriško, pogovorno kratka razdalja
ameriško, pogovorno napad (kašlja ipd.)
by spells izmenoma, v izmenah
a spell of coughing napad kašlja
long spell of wet weather dolgotrajna deževna doba
to do a spell of gardening nekaj uric vrtnariti
to give s.o. a spell zamenjati koga pri delu
to have a spell (at) poskusiti
to take spells at the wheel menjavati se za volanom
wait (for) a spell! počakaj trenutek (hip)!
we had a spell of fine weather imeli smo kratko dobo lepega vremena
2. prehodni glagol
ameriško zamenjati, izmenjati, nadomestiti koga pri delu
to spell a horse dati počitka konju
neprehodni glagol
menjati posado
avstralsko napraviti pavzo - spíti to drink up; to finish one's drink
malo preveč ga je spil he had a drop too much - sporéči se to have a dispute (ali an altercation) (s kom with someone)
sporekla sta se words passed between them, they had words - sporočílo message (komu to someone); news; (piece of) information; communication (to someone); advice; notice; intelligence; word, report
po sporočílih iz Pariza according to information from Paris
od koga imaš to sporočílo? from whom did you receive this news?
doslej nismo dobili še nobenega sporočíla we have received no news yet
nositi sporočílo to carry a message
imate kako sporočílo (boste pustili sporočílo)? do you want to leave any message?
prišlo je sporočílo, da je sklenjen mir the news arrived that peace had been concluded
po sporočílu according to information (from)
sporočílo po radiu radio (ali wireless) message
brzojavno sporočílo telegraph message
telefonsko sporočílo telephone (ali telephoned) message
predsednikovo sporočílo Kongresu a presidential message to Congress - spoznáti to recognize; to realize; to become aware; to get to know (London London), to come to know; to become (ali to be) alive (to something); to be aware (of); to perceive; (zavedati se) to become cognizant of
spoznal sem, da sem se bil zmotil I was aware I had made a mistake
spoznáti se s kom to make someone's acquaintance
spoznal sem se z njim lani I made his acquaintance last year
dobro se spoznáti v čem to be a good judge of something, (figurativno) to know the ropes, to know what's what
ne se spoznáti iz česa to be at a loss to understand sth
ne spoznam se v tem I don't know which is which
ne spoznam se v tem kraju the place is unfamiliar to me
ne spoznam se o njem I can make neither head nor tail of him
moram ga spoznáti (se seznaniti z njim) I must get to know (ali acquainted with) with him
spoznavam, da... I am becoming aware that... - sprejèm reception; acceptation, acceptance; (v šolo) admission, admittance
prositi za sprejèm to apply for admittance
topel (hladen) sprejèm a warm (a cold) reception
plačljivo ob sprejèm blaga payable on receipt of the goods, cash on delivery (krajšava: C.O.D.)
izkazati komu prisrčen sprejèm to give someone a hearty reception (ali welcome)
knjiga je naletela na ugoden sprejèm the book had (ali met with) a favourable reception
to je naletelo na topel sprejèm this met with a warm response - sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance
veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune - stárost age, old age, oldness; advanced years pl; declining age
na stárost in one's old age
v stárosti od at the age of
prezgodnja stárost premature decrepitude
mož srednje stárosti a man of middle age
visoka stárost extreme old age
doživel je visoko stárost he lived to a great age
umrl je v visoki stárosti (v stárosti 20 let) he died at a great age (at the age of twenty years)
doseči visoko stárost to reach a great age, (pogovorno) to make old bones
sem njegove stárosti I am his age
ne kaže svoje stárosti he doesn't look his age
v tem poklicu človek ne doživi stárosti in that occupation men never reach a great age
on je palica moje stárosti (figurativno) he is the staff of my old age
če bi mladost znala, če bi stárost mogla... if one had an old head on young shoulders... - stitch1 [stič] samostalnik
vbod (s šivanko); šiv; petlja (pri pletenju); vrsta šivov, vezenja; pletenje, vezenje
pogovorno nit, nitka; zbodljaj, bodeča bolečina; spenjanje (knjige)
agronomija brazda
with no stitch on, without a stitch of clothing popolnoma gol, nag
a stitch in time saves nine bolje preprečiti kot pa lečiti
to drop (to let down) a stitch izpustiti petljo (pri pletenju)
he had not a dry stitch on ni imel suhe nitke na sebi, do kože je bil premočen, moker kot miš
I have a stitch in the side zbada me v boku
to put a stitch (stitches) in zašiti (rano)
to take up a stitch pobrati pentljo (pri pletenju) - stolíca chair; stool; medicina motion, stool
profesorska stolíca (na univerzi) chair, professorship; lectureship
stolíca za narodno zgodovino chair of National History
sv. stolíca the Holy See
že 3 dni nima stolíce medicina he has not had a motion for 3 days
iti na stolíco medicina to have a motion - stomach1 [stʌ́mək] samostalnik
želodec; trebuh
figurativno apetit, tek, poželenje po jedi
figurativno želja, nagnjenje (for k, za)
razpoloženje
zastarelo hrabrost, pogum, srčnost
on an empty stomach na tešče
high stomach, proud stomach figurativno ošabnost, nadutost, domišljavost
my stomach rises slabo mi postaja, vzdiguje se mi
to give a stomach dati ali napraviti tek (apetit)
that goes against my stomach to se mi upira (studi, gabi)
to have no stomach for ne imeti poguma (želje, teka)
I had no stomach for my dinner večerja mi ni dišala
it lies heavy on my stomach težko mi leži na želodcu
to stay one's stomach (začasno) si utešiti lakoto
to stick in one's stomach figurativno, pogovorno čutiti odpor (stud, gnus) (do)
to turn s.o.'s stomach želodec komu obračati, povzročiti komu stud (gnus)