Franja

čeln|i [ê] (-a, -o)

1. anatomija Stirn- (reženj der Stirnlappen, guba die Stirnfalte, medicina svetilka die Stirnlampe, pleša die Stirnglatze, votlina die Stirnhöhle, vnetje čelne votline die Stirnhöhlenentzündung)
čelni trak (načelek) der Stirnband

2. tehnika frontal; Stirn- (kolo das Stirnrad, opeka der Stirnziegel, ozobje die Stirnverzahnung, ploskev die Stirnfläche, stena die Stirnwand, stran die Stirnseite); Front- (nakladalnik der Frontlader, steklo das Frontglas); Frontal- (trčenje der Frontalzusammenstoß, zaletenje der Frontalaufprall)
letalstvo čelni veter der Gegenwind
železnica čelni kolodvor der Kopfbahnhof
gradbeništvo, arhitektura čelni zid die Schildmauer
gozdarstvo čelni les das Hirnholz
čelna črta die Endlinie
čelna morena die Endmoräne
šport čelna skupina die Spitzengruppe
čelna stran pri omarah ipd.: die Front, pri orglah: der Prospekt/Orgelprospekt
rudarstvo čelno odkopavanje der Strebbau
tehnika čelno stružiti plandrehen

3. gradbeništvo, arhitektura pri hišah: Giebel- (okras die Giebelverzierung, polje das Giebeldreieck, stran die Giebelseite)

čel|o¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. anatomija die Stirn
visoko čel die Denkerstirn
izbočeni del čela der Stirnhöcker
guba na čelu die Stirnfalte
mrščiti čelo die Stirn runzeln
z namrščenim čelom stirnrunzelnd

2. kolone, sprevoda, lestvice ipd.: die Spitze (na an), -spitze (tabele Tabellenspitze); tehnika die Front; rudarstvo die Front (odkopno Abbaufront), der Streb (široko der Strebbau); (vrh) der Kopf (skladovno Schichtkopf)
geografija čelo terase die Tallehne
geografija ledeniško čelo das Gletschertor
geografija čelo napoke die Anrissstirn, der Anriss
geografija čelo nariva der Stauchwall
pomorstvo valovno čelo die Wellenfront
na čelu auf der Stirn, kolon ipd.: an der Spitze (von), vorneweg
biti na čelu (voditi) vorn liegen/Spitzenreiter sein
biti na čelu urada ipd.: vorstehen (einem Amt usw.)
figurativno potrkati se po čelu jemandem einen Vogel zeigen

étoffe [etɔf] féminin blago, sukno, tkanina; snov, material; figuré predmet; sposobnost, nadarjenost

étoffe légère, chaude, soyeuse lahko, toplo, svilnato blago
étoffe pour ameublement blago za prevleko pohištva
étoffe de coton, de laine, de soie bombažna, volnena, svilena tkanina
étoffe double face, réversible na obeh straneh enako blago
étoffe de fibres synthétiques blago iz umetnih vlaken
étoffe fourré blago za podlogo
étoffe imprimé tiskanina
étoffe de laine peignée blago iz česane volne
coupon masculin d'étoffe kos, odrezek blaga
endroit masculin, envers masculin d'une étoffe prava, neprava stran blaga
largeur féminin d'étoffe širina blaga
pièce féminin, rouleau masculin d'étoffe bala blaga
recoupe, retaille féminin d'étoffe ostanki blaga
avoir l'étoffe de quelque chose (figuré) biti mož za, imeti glavo za
il a l'étoffe d'un écrivain ima pisateljske sposobnosti
avoir de l'étoffe biti nadarjen, sposoben; nekaj znati
il manque d'étoffe ima ozko obzorje, figuré nima širine
tailler en pleine étoffe, ne pas épargner l'étoffe (figuré) zajemati iz polnega
l'étoffe chif fonne, rétrécit (ali: se retire), donne (ali: s'étire), gode blago se mečka, se uskoči, se raztegne, se guba (grbanči)

Falte, die, (-, -n) im Stoff, Hautfalte, in Erdschichten: guba; (Knick) pregib; in Falten ziehen nagubati; in Falten legen Stoff: nagubati, Gesicht: namrščiti; Falten werfen gubati se

fruncido gubajoč čelo

fruncido m guba
ceño fruncido mrk obraz

gúbica (-e) f dem. od guba piccola ruga

jez|en [é] (-na, -no)

1. (srdit) zornig (na koga auf jemanden, zaradi über); (razsrjen) aufgebracht, erzürnt (zaradi über), (besen) wütend (na koga auf jemanden, zaradi über), geladen (na koga auf jemanden)

2. (nejevoljen) ärgerlich (na koga auf jemanden, zaradi über), ungehalten (zaradi über)

3. (hud) böse (na koga auf jemanden, zaradi über), grollend (na koga jemandem)
|
biti jezen na einen Zorn haben auf
jezno gledati ein böses Gesicht machen
jezna guba die Zornesfalte

kril|o³ srednji spol (-a …)

1. kos obleke: der Rock
hlačno krilo Hosenrock
mini krilo der Mini, Minirock
škotsko krilo Schottenrock
nagubano krilo Faltenrock
ovito krilo Wickelrock
plisirano krilo Plisseerock
spodnje krilo der Halbrock, Unterrock
dolžina krila die Rocklänge
pola krila die Rockbahn
guba na krilu die Rockfalte
žep na krilu die Rocktasche

2. figurativno der [Schoß] Schoss
vzeti v krilo in den [Schoß] Schoss nehmen
sedeti v krilu auf dem [Schoß] Schoss sitzen

līra (lēra) -ae, f (indoev. kor. *lei̯s- brazda, sled v zemlji; prim. lat. dē-līrāre [duševno] iztiriti = noreti, nor (duševno moten) biti, dē-līrus, sl. leha = hr. lijéha, stvnem. wagan-leisa sled koles(a) = nem. Geleise, got. laists = stvnem. leist sled, stvnem. lesa guba)

1. leha, ogòn: Col.

2. brazda, razor: Col., Non.

litūra -ae, f (linere)

1. (na)mazanje, namaz, premaz: solem etiam et pluviam arcet eiusmodi litura Col.

2. occ.
a) izbris, popravek napisanega na voščeni tabli (če pisec vosek na njej razmaže s širokim koncem pisala; prim. linō 2. b)), poprava: quod mendum ista litura correxit? Ci., flagitiosa litura tabularum Ci., unius nominis litura Ci., metuit lituram H., carmen reprendite, quod non multa … litura coërcuit H.; metaf. sploh poprava, popravek, sprememba česa: nec ulla in decretis eius litura sit Sen. ph.
b) meton. izbrisano, popravljeno mesto ali beseda: nullam lituram in nomine A. Licinii videtis Ci., videtis extremam partem nominis … tamquam in luto demersam esse in litura? Ci.; od tod pesn. metaf. α) od solza (ki so izbrisale ali zamazale napisane črke in jih s tem naredile nečitljive) nastali madež: littera suffusas quod habet maculosa lituras, laesit opus lacrimis ipse poëta suum O. sprane madeže, zmočena mesta, haec erit e lacrimis facta litura meis Pr. β) sploh madež: corpus nulla litura notet Mart. guba.

lojnica samostalnik
ponavadi v množini (žleza) ▸ faggyúmirigyKoža na podplatih ima malo lojnic, zato se hitro izsuši in guba. ▸ A talpbőrben kevés a faggyúmirigy, ezért hamar kiszárad és ráncosodik.

mongolsk|i [ó] (-a, -o) mongolisch, Mongolen- (guba anatomija die Mongolenfalte, pega der Mongolenfleck)
mongolsko oko das Schlitzauge

prelomljen [ó] (-a, -o) gebrochen
prelomljena guba geologija die Bruchfalte

prelómniški (-a -o) adj. geol. di frattura:
prelomniška guba falda di corrugamento
prelomniška dolina dolina di frattura

rizo kodrast

rizo m koder (las); guba
hacer el rizo zanko napraviti (letalo)
rizos pl kodrasti lasje; mor jadrni pas
hacer rizos kodrati

spodnja veka stalna zveza
(kožna guba) ▸ alsó szemhéj

veka samostalnik
ponavadi v množini (kožna guba) ▸ szemhéjOči so jih pekle, veke so jim skoraj gorele. ▸ Égtek a szemei, a szemhéjai majdhogynem lángra gyulladtak.
Kar naenkrat pa so se mamine veke odprle. ▸ Anya szemhéjai azonban egyszerre csak kinyíltak.
Povezane iztočnice: senčilo za veke, spodnja veka, zgornja veka

vzdolž|en (-na, -no) longitudinal, Längs-, Lang- (prerez der Längsschnitt, profil das Längsprofil, rezalnik der Längsschneider, suport tehnika der Längsschlitten, vzvod der Längslenker, dolina das Längstal, flavta die Langflöte, guba die Längsfalte, ladja das Langhaus, napetost die Längsspannung, os die Längsachse, razpoka der [Längsriß] Längsriss, die Längsspalte, smer die Längsrichtung, stavba der Longitudinalbau, stena die Längswand, stran die Längsseite, vez der Längsverband, zgradba/gradnja der Längsbau, rezanje das Längsschneiden, cepljenje die Längsspaltung, struženje das Langdrehen, zgibanje die Längsfalzung)

zadnjičn|i (-a, -o) After-, Gesäß- (razporek die Afterfurche, žulj živalstvo, zoologija die Gesäßschwiele, guba die Gesäßfalte, mišica der Gesäßmuskel)

zgornja veka stalna zveza
(kožna guba) ▸ felső szemhéj