Franja

jugozahoden pridevnik
1. (o legi) ▸ délnyugati
2. (o smeri) ▸ délnyugatiV soboto in nedeljo bo večinoma sončno, ponekod bo pihal jugozahodni veter. ▸ Szombaton és vasárnap többnyire napos idő lesz, néhol délnyugati szél fúj majd.

kòpurast -a -o z rožo, z grebenom: -a kokoš kopurica ž dial. roža, greben: kopurast na glavi kokoške, pijetla, petla

korála zoologija corail moški spol (množina coraux)

loviti korale pêcher le corail
koralni greben récif moški spol corallien (ali de corail)
koralni otok île ženski spol corallienne, atoll moški spol

korála zool coral m

lov na korale pesca f del coral
koralni greben arrecife m coralino (ali de coral)
koraldna ogrlica collar m de corales

korálen coral; made of coral; coralline

korálna alga coralline
korálni apnenec coral rag
korálni greben coral reef
korálni otok coral island

korálen¹ (-lna -o) adj. corallino (tudi ekst.); di corallo; madreporico, corralifero:
koralni greben banco corallifero, barriera corallina
pren. koralna usta labbra coralline

koraln|i¹ (-a, -o) Korallen- (greben das Korallenriff, otok die Koralleninsel, skelet das Korallenskelett)

kosiln|i (-a, -o) Mäh- (greben, naprava das Mähwerk)

lán botanika flax

greben, mikalnik za lán hackle
grebenanje lánú flax dressing
trilca za lán flax-brake
predilnica za lán flax mill

lease² [li:s] samostalnik
navzkrižni nasnutek v tkalstvu

lease reed snovalni greben

ledén ice; icy

ledén, ledeno mrzel ice-cold
ledéna doba ice age, glacial period
ledéna kocka (za pijače) ice cube
ledéna gora iceberg
ledéna kava iced coffee
ledéna odeja ice cap, ice sheet
ledéni pas frigid zone
ledén obkladek medicina ice pack
ledén greben ice ridge
ledéna poljana ice field
ledéna plošča ice floe
Severno Ledeno morje the Arctic (Ocean)
Južno Ledeno morje the Antarctic (Ocean)
ledéno morje polar sea
ledéni možje (svetniki) the feasts of Sts. Pancras, Servatius and Boniface, the 12th, 13th and 14th of May, the last cold spring days
ledéne rože (na oknu) figures made by freezing moisture on a windowpane, frostwork; ice-ferns pl, the tracery on a frosted window
ledéna sveča icicle
ledéna stena ice-slope
ledéna voda iced water, ZDA ice water
ledéna vrečica medicina ice bag

leden|i [é] (-a, -o) Eis- (čok die Eissäule, dan die Eistag, dež der Eisregen, greben der Eisgrat, klin der Eishaken, obkladek der Eisumschlag, pas die Eiszone, plaz die Eisbruchlawine, Eislawine, gmota die Eismasse, igla die Eisnadel, kalota die Eiskalotte, kava der Eiskaffee, megla der Eisnebel, pijača das Eisgetränk, površina die Eisfläche, roža die Eisblume, sveča der Eiszapfen, voda das Eiswasser, kladivo der Eishammer, steklo das Eisglas)

lever¹ [ləve] verbe transitif dvigniti, vzdigniti; odstraniti, odpraviti, ukiniti; zaključiti

lever le camp podreti tabor (in oditi)
lever le coude (familier) rad ga piti
lever une défense ukiniti prepoved
lever les épaules skomigniti z rameni
lever l'étendard (figuré) dvigniti prapor
lever la garde menjati stražo
lever les lettres pobrati pisma iz nabiralnikov
lever le lièvre prepoditi zajca
lever la main priseči; dvigniti roko (sur na)
lever le masque (figuré) sneti krinko
lever un obstacle odstraniti oviro
lever une option optirati
lever le pied (familier) pobegniti
lever la séance zaključiti sejo
lever les scellés odpečatiti
lever la table vstati od mize
lever la tête glavo visoko nositi
lever des troupes nabirati čete (vojsko)
lever le voile (figuré) dvigniti kopreno, odkriti, razkriti
lever les regards sur quelque chose hrepeneti po čem
il lève la crête (figuré) greben mu raste
se lever vstati, dvigniti se, vzhajati
le jour se lève dani se

lopátičen (-čna -o) adj.

1. di, della pala

2. anat. della scapola; scapolare:
lopatični greben spina della scapola

narásti (-rástem) | naráščati (-am)

A) perf., imperf. crescere, accrescere; aumentare, ingrandire; salire:
testo je lepo naraslo la pasta è cresciuta bene
mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto la popolazione urbana aumenta di varie migliaia all'anno
napetost je narasla la tensione è aumentata
cene so čez mero narasle i prezzi sono aumentati oltre misura
zaradi deževja je gladina jezera narasla a causa delle forti piogge è salito il livello del lago, il lago è ingrossato
pren. greben mu je zelo narasel gli è cresciuta la cresta

B) narásti se (-rástem se) | naráščati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč.

1. (jeziti se) arrabbiarsi

2. (postavljati se) pavoneggiarsi, darsi arie

neō, nēre, nēvī, nētum (iz *sne-i̯o, indoev. baza *(s)neHi- iz kor. *(s)neH- sukati, tkati, presti, šivati; prim. skr. snāyati [on] ovija, oblači, snāyu vez, kita, tetiva, gr. νέω, νήϑω predem, νῆμα preja, nit, lat. nēmen, nētus -ūs tkanina, preja, sl. nit, hr. nît, lit. nýtis [tkalski] greben, let. nōĩts del statev, snāte platnena odeja, stvnem. nāu, nāan, nājan, nāwan = nem. nähen šivati, stvnem. snuor = nem. Schnur vrv(ica), stvnem. nādala = nem. Nadel = ang. needle igla; prim. tudi skr. snāvan vez, kita, gr. νευρά tetiva, νεῦρον in lat. nervus kita, got. sniwan hiteti, let. snaujis pe(n)tlja, zanka, sl. snuti, snovati, hr. snòvati)

1. presti: subtemen Fr., Amm., subtemen tenue nere Pl., sic stamina nevit O., purpuras colo nere Iust., lana, quae neta est Ulp. (Dig.); poseb. o Parkah: nerunt (gl. opombo) fatales fortia fila deae O., Parcae fatalia nentes stamina Tib.; subst. pt. pf. nēta -ōrum, n spredeno, preja, predivo: aliarum neta aut in globum collige aut texenda compone Hier.

2. metaf. tkati, z (zlatimi) nitmi preplesti (prepletati), vesti: tunicam, molli mater quam neverat auro V., lucentesque auro tunicas (hoc neverat unum mater opus) Stat. — Soobl. (po 3. konjugaciji) neunt: Tib. (3, 3, 36), It . Opomba Sinkop. obl. pf.: nērunt (= nēvērunt): O., nēsse (= nēvisse): Cl.

nósen (-sna -o) adj. del naso, nasale; lingv. nasalizzato:
nosna, ustna votlina cavità nasale, orale
nosni greben, hrbet dorso nasale
nosni koren radice nasale
nosni pretin setto nasale
anat. nosna kocina vibrissa
anat. nosna školjka turbinato
nosni obroč nasello, nasiera
voj. nosni ščitnik nasale

obaln|i (-a, -o) Küsten-, Ufer- (greben das Küstenriff, pas der Küstenstrich, Uferstreifen, predel die Uferzone, ptič der Küstenvogel, ribolov die Küstenfischerei, sediment das Küstensediment, tok die Küstenströmung, morje das Küstenmeer, cesta die Kaistraße, Uferstraße, črta die Küstenlinie, Uferlinie, skupnost die Küstengemeinschaft, straža die Küstenwacht, vode množina Küstengewässer množina, področje das Küstengebiet, mesto die Küstenstadt, morje das Küstenmeer)

per-currō -ere -cucurrī in -currī -cursum (per in currere)

I. intr. teči, hiteti: Ter., Lucr. idr., citato equo Cales L., per temonem C.; metaf.: per omnes civitates percurrit oratio mea Ci. —

II. intr.

1. preteči (pretekati), preleteti (preletati), prehite(va)ti, hitro prehoditi (prehajati), hitro (pre)potovati: Lucr., Pr., Plin. idr., agrum Picenum C., pulpita H., aristas O. teči (leteti) preko (čez), pollice chordas O. preletati strune = brenkati na strune, pectine telas V. skozi greben spuščati, na brdo tkati, omnes conventūs Hirt. obiti (obhajati).

2. metaf. (v mislih) preleteti (preletati), premisliti (premišlj(ev)ati): animo polum H., aevum animo Sen. ph., multa animo et cogitatione Ci.; occ.
a) z očmi preleteti (preletati), hitro pregled(ov)ati, površno prebrati (prebirati): rem oculo veloci H., paginas L.
b) (o čustvih, afektih) pretres(a)ti, spreleteti (spreleta(va)ti): timor, qui lectoris percurrit animum Sen. ph., omnium pectora occulto metu percurrente Cu., totum pectus percurrit pavor Q.
c) po vrsti navesti (navajati), našte(va)ti: de re pecuaria breviter ac summatim percurram Varr., quae breviter a te de ipsā arte percursa sunt Ci., omnia poenarum nomina V., suis beneficiis percursis T.
d) zaporedoma (po vrsti) opraviti (opravljati) službe: honores Suet., paene iunctim quaesturam, praeturam, consulatum Suet., quaesturam, tribunatum, praeturam honestissime Plin. iun., percursis honorum gradibus Amm.

petelínji cock (-)

petelínje bojišče cockpit
petelínji dvoboj cockfighting, cockfight
petelínji greben, petelínja roža cock's comb
petelínje petje cockcrow
petelínje kikirikanje cock-adoodle-doo