Franja

silentium -iī, n (silēns : silēre)

1. (pesn. pogosto v pl.) molčanje, molk, tišina, tihota: Ph., Stat., Amm. idr., haec cum Crassus dixisset, parumper et ipse conticuit et a ceteris silentium fuit Ci. in tudi drugi so molčali, ubi silentium coepit S. ko je nastal molk, ko je bilo vse tiho; silentium facere molčati: fac silentium Pl. tiho bodi, facere fabulae silentium Pl. (gledališko) igro tiho (mirno) gledati, facere silentia longa O. dolgo molčati, silentium fieri iubere Ci. zaukazati tišino (molk, molčanje), tum facta silentia tectis V. je nastal molk, silentio facto L., Petr. ko je vse molčalo, ko je vse obmolknilo, ko je vse potihnilo, ko je bilo vse tiho; toda silentium facere pomeni tudi zaukazati molk (molčanje, tišino), poskrbeti za molk (molčanje, tišino), veleti komu molčati, doseči (poskrbeti), da koga poslušajo: cum silentium classico fecisset L., audita vox una … silentium fecit L., silentium factum per praeconem L. na povelje glasnika je nastala tihota, tum facta silentia linguis V. tedaj se je velelo jezikom molčati, tum Antonius inserens se manipulis, ubi aspectu et auctoritate silentium fecerat T., mea causa causam accipite et date silentium Ter. meni na ljubo (zavoljo mene) molčite (bodite tiho), silentia iubere Lucan., suadere silentia digito O., praestare silentia rebus O., silentium agere de aliquo Ci. ep., Aug. molčati o kom, Albana pubes … silentium tenet L. molči (je molčala), Romana pubes … maestum aliquamdiu silentium obtinuit L. je žalostno še nekoliko časa pomolčala, maestum me intra silentium tenui Plin. iun. žalosten sem trdo molčal, tenuere silentia cuncti O.; toda: silentium inde aliquamdiu tenuit (intr.) L. molk je še … trajal; silentium in aliquo audiendo servare L. molče koga poslušati, pietas nostra silentium rupit Plin. iun., rumpere alta silentia (trd, globok) verbis V. ali silentia voce O. ali Iuppiter hoc iterum sermone silentia rupit O., fer opem furtoque silentia deme O. odtegni tatvino zatajitvi = ne zataji tatvine, Nox et Diana, quae silentium regis, arcana cum fiunt sacra H.; prim. fida silentia sacris V. (o tajnem Kibelinem bogoslužju); zelo pogosto adv. abl. silentio ali cum silentio molče, tiho, ob molku, ob molčanju: aliquid audire magno silentio Ci.; prav tako = pazljivo, pozorno: silentio audiri L. rade volje biti poslušan, cum silentio animum attendite (v starejših izdajah animadvertite) Ter. tiho pazite, dicturus ne sit id Rhodiis an silentio suum (sc. frumentum) quam plurimo venditurus Ci. zamolčavši (zatajivši) posebne okoliščine, silentio plagas ferre Ci., silentio profectus C., silentio ex oppido egressi C., silentio cuncti egrediuntur S. fr., silentio lex perfertur L., silentio patrum edicitur dilectus L. ob molčanju očetov (senatorjev), contumacem animum (sc. nurūs) incusavit magno senatūs pavore ac silentio T., cum silentio ad aliquem convenire L., silentio praeterire, praetervehi Ci. ali transire Ci. ep. ali transmittere aliquem T. ali praetermittere Iust. molče preskočiti, zamolčati, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel, ne vzeti (jemati) v ozir; toda: ut nulla fere pars orationis silentio praeteriretur Ci. brez (pohvalnih) klicev (medklicev, dobroklicev), brez trušča (hrupa); nam. (cum) silentio tudi per silentium: ut agere liceat per silentium Ter., adeste aequo animo per silentium Ter.; metaf. tihota, tišina stvari (pesn. pogosto v pl.): silentio noctis C., noctis silentio L., in silentio noctis C., per (ob) silentium noctis L., silentia noctis Stat., ipsa silentia (sc. noctis) terrent V., multa silentia noctis O., severa silentia noctis Lucr., taciturna silentia (sc. noctis) rumpi Lucr., per amica silentia lunae V. ob ugodni (naklonjeni, prijazni) tihoti mesečine, vidit desolatas agere alta silentia terras O., nactusque silentia ruris O., silentio summoti loci defensi Amm. od tihote = od samote.

2. occ.
a) kot avgurski t.t. tihota = nemotenje, nemotenost, tj. brezhibnost, nenapačnost pri opazovanju predznamenj: Fest., id silentium dicimus in auspiciis, quod omni vitio caret Ci.
b) molčanje, molk ljudi o kom, zamolčanje koga od ljudi, neslavnost, brezslavnost, stanje brez slave (slovesa, ugleda): vel mehercule etiam ut laudem eorum iam prope senescentem, quantum ego possem, ab oblivione hominum atque a silentio vindicarem Ci. rešiti (oteti) brezslavne pozabe, multos e tenebris et silentio protulit Plin. iun. iz brezslavne neznanosti.

3. metaf. tihota = prenehanje, zastoj, brezdelica, brezdelje, brezdelnost, nedejavnost, neaktivnost, nedelovanje, mir, mirovanje: mundus caeli vastus constitit silentio Enn. ap. Macr., silentio opus est, nulla inest paratio Afr. ap. Non., otium et silentium inest Ter., silentium perpetuum iudiciorum ac fori Ci., in foro silentium esse summum causarum atque iuris non ferebant homines moleste Ci., ne vitam silentio transeant veluti pecora S., silentium otiumque inter armatos L., biduum deinde silentium fuit L., ad aetatis terminos per silentium venire T., tribunatūs annum quiete et otio transiit T., idem praeturae tenor et silentium T., quantum distant a morte silentia vitae? Sil.

snég nieve f

globok sneg nieve alta
večni sneg nieves f pl eternas
blokiran, zameten od snega bloqueado por la nieve
pršičast (zrnat) sneg nieve polvorosa (granulada)
pokrit s snegom cubierto de nieve; nevado
kopnenje snega fusión f de la nieve; deshielo m
ločnica večnega snega límite m de las nieves eternas
sneg pada cae nieve

sopero

(plato) sopero globok krožnik (za juho)
cuchara sopera zajemalka

span|ec moški spol (-ca …) der Schlaf
globok spanec der Tiefschlaf, tiefer Schlaf, od preutrujenosti: der Erschöpfungsschlaf
nepremagljiv spanec der Schlafanfall
rahel spanec der Schlummer
rahel, kratek spanec das Schläfchen
zdravilni spanec medicina der Heilschlaf
globina spanca die Schlaftiefe
figurativno čista vest, dober spanec ein reines Gewissen ist das beste Ruhekissen

spánec (-nca) m sonno:
spanec se me loteva mi viene sonno
globok, rahel spanec sonno profondo, leggero
predramiti se iz nemirnega spanca svegliarsi da un sonno irrequieto
imeti dober spanec dormire duro, alla grossa
PREGOVORI:
spanec je boljši kot žganec un buon dormire tanto fa quanto un buon mangiare

taza ženski spol skodelica; čaša; lonček za juho; korito; ščitek na ročaju meča

estocada hasta la taza (fig) globok zabod z mečem

thinker [ɵínkə] samostalnik
mislec, filozof

a deep thinker globok mislec

vrèz (vréza) m incisione; intaglio; taglio, ferita:
globok vrez taglio profondo
vrez v ploščo incisione nella lapide

vtís impression; impress; sensation; effect; tiskarstvo stamp, imprint; mark

trajen (globok) vtís lasting (deep) impression
(ne)ugoden vtís (un)favourable impression
biti pod vtísom, da... to be under the impression that...
imam vtís, da... it is my impression that...
imel je vtís, kot da... he had the impression that...
dajati vtís to give an (oziroma the) impression
dobiti, imeti dober vtís o čem to be favourably impressed by something
napraviti vtís na koga to impress someone, to leave an impression on someone
novica, vest je napravila zelo velik vtís the news created a sensation (ali a stir)
predstava je napravila name globok vtís the performance made (ali produced) a profound impression on me
name je napravilo vtís... I was impressed by...
storiti kaj, da bi napravili vtís to do something for effect
zapustiti neizbrisen vtís to leave one's mark (on)

ἀγχι-βαθής 2 (βάθος) že pri bregu globok.

αἰπός 3 αἰπύς 3 ep. poet. 1. visok, globok, strm. 2. naglo pridrevivši, nenavaden, nagel (ῥέεθρα, ὄλεθρος, θάνατος). 3. težaven, trudapoln (πόνος).

βαθύς, εῖα, ύ (βάθος) [fem. ion. βαθέη in βαθέα, comp. βαθύτερος, sup. βαθύτατος, ep. βάθιστος] 1. globok, visok, ἠιών globoko zajedena obala, φάλαγξ, bojni red, v katerem stoji več mož drug za drugim; pren. ὄρθρος rano jutro, νύξ pozna noč, φρήν globok, κατὰ φρένα v globočini srca, ἤθεα moder, pameten, resen. 2. gost ἀήρ, ὕλη, dolg, obilen τρίχες, silen, močen λαῖλαψ, rodoviten λήιον, χώρα. – adv. βαθέως.

βρύχιος 3 in 2 globok.

δι-ηνεκής 2 [Et. διὰ ἐνεγκεῖν] 1. a) zaporeden, nepretrgan, γέφυρα ki drži od enega brega do drugega; b) ki daleč sega, dolg, širok, globok, prostoren. 2. časovno neprestan, veden; εἰς τὸ διηνεκές za vedno NT – adv. διηνεκέως, -ῶς neprenehoma, vekomaj; obširno, jasno, natanko.

δι-όργυιος 2 (ὀργυιά) dva sežnja dolg, visok, globok.

ἠλίβατος 2 ep. poet. strm, visok, globok.

ἱκανός 3 [Et. od ἵκω] 1. zadosten, dovolj(en), zadosti velik, močen, obilen, ἱκανοί dovolj ljudi, zadostno število, NT τὸ ἱκανὸν ποιῶ zadostim, ustrežem, τὸ ἱκανὸν λαμβάνω dobim zadoščenje, zadosti se mi, ἱκανόν dosti dolgo, ἐξ ἱκανοῦ že davno, πλέον, πόρρω τοῦ ἱκανοῦ več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, ἱκανός εἰμι morem. – adv. ἱκανῶς dovolj, zadosti; ἔχω ἱκανῶς imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, τοῦ βάθους sem dovolj globok; πρός τινα kos sem komu.

μακρός 3 [Et. lat. macer, nem. mager (= prv. pom. dolg v primeri s širokostjo = tenek, suh)] [comp. μακρότερος, μάσσων, sup. μακρότατος, μήκιστος, adv. μήκιστα] 1. o prostoru: a) dolg, velik, visok, globok, silen, vitek; πλοῖον, ναῦς bojna ladja; dalek, oddaljen; μακροτέραν (ὁδόν) po daljši poti, ἐπὶ τὰ μακρότερα na dolgost, podolgoma, τὰ μακρότατα najbolj oddaljeni kraji; b) širok, prostran. 2. o času: dolg, dolgotrajen, obširen, μακρόν ἐστιν bilo bi preobširno (predolgotrajno), ἐέλδωρ želja, ki smo jo dolgo gojili. 3. adverb.: a) μακρόν, μακρά (βιβάς) z velikimi koraki, βοῶ glasno kričim, μακρὰ προσεύχομαι dolgo molim NT; b) διὰ μακροῦ daleč, od daleč; dolgo potem, οὐ διὰ μακροῦ ne dolgo (kmalu) potem, διὰ μακρῶν obširno; c) ἐπὶ μακρὸν πορεύομαι v dolgi vrsti, ὅσον (ἐπὶ) μακρότατον kar najdalje, ἐπὶ μακρότερον še več (bolj), ἐς τὰ μακρότατα kakor daleč je mogoče, προθυμέομαι trudim se na vso moč; d) μακρῷ pri komp. in sup. mnogo, daleko, kar; e) μακρῶς daleč, oddaljeno, obširno; μήκιστα naposled.

πεντηκοντ-όργυιος 2 (ὄργυια) ion. 50 sežnjev (globok).

περι-βρύχιος 2 ki se krog in krog dviga ali kopiči; drugi: zelo globok οἶδμα.