Franja

pok [ó] moški spol (-a …) der Knall (dvojni Doppelknall)
tehnika pok zaradi napačnega vžiga die Fehlzündung

prag moški spol (-a …)

1. pri vratih: die Schwelle, Türschwelle
na pragu an der Schwelle
prestopiti prag den Fuß über die Schwelle setzen
vreči čez prag von der Schwelle weisen

2. gradbeništvo, arhitektura, tehnika, železnica die Schwelle (betonski Betonschwelle, dvojni Kuppelschwelle, potencialni Potentialschwelle)
železniški prag Eisenbahnschwelle, der Schweller
zapornični prag die Wehrsohle
(zavorna plast) die Sperrschicht

3. živalstvo, zoologija, medicina die Schwelle; -schwelle, Schwellen-, die -grenze (bolečinski Schmerzgrenze, Schmerzempfindungsschwelle, dražljajni Reizschwelle, der Schwellenreiz, zavesti [Bewußtseinsschwelle] Bewusstseinsschwelle, slišni Hörbarkeitsschwelle, vidni Sehschwelle)
zniževanje praga die Schwellenerniedrigung

prekúc tumble; (salto) somersault; (čolna) capsize

dvojni, trojni prekúc double, treble somersault
napraviti prekúc to turn (ali to cut) a somersault

priveznik [é] moški spol (-a …) pomorstvo der Poller, Knarrpoller, -poller (poglobljeni Nischenpoller, dvojni Doppelpoller, enojni križni Kreuzpoller, dvojni križni Doppelkreuzpoller)

prvak¹ moški spol (-a …) šport der Meister (bivši Exmeister, Altmeister, državni Landesmeister, dvojni Doppelmeister, evropski Europameister, klubski Vereinsmeister, mladinski Jugendmeister, rekordni Rekordmeister, svetovni Weltmeister, v nogometu Fußballweltmeister, šahovski Schachweltmeister); der Titelträger, der Titelhalter
naslov prvaka der Meistertitel
boj za naslov prvaka der Titelkampf
naslov svetovnega prvaka Weltmeistertitel

quintal, aux [kɛ̃tal, -to] masculin stot, cent, kvintal (= 100 funtov = 50 kg)

quintal métrique dvojni stot (= 100 kg)

R, r (= ere) ženski spol črka r

r doble, r duplicada španski dvojni r

rep² [ê] moški spol (-a …) letalstvo (repne površine) das Leitwerk (smerni Seitenleitwerk, višinski Höhenleitwerk, dvojni Doppelleitwerk, trojni Dreifachleitwerk, križasti Kreuzleitwerk, v obliki črke V V-Leitwerk, v obliki črke T T-Leitwerk), (zadnji del) das Heck
figurativno, letalstvo rep iz vrtincev za letalom: die Wirbelstraße

s, S m, f (esse) (črka) s:
S maiuscolo veliki S
s minuscola mali s
s come Savona s kot Soča (pri črkovanju)
curva a S avto dvojni ovinek
tubo a S cev z dvojnim kolenom

sabbatum -ī, n in sabbata -ōrum, n (hebr. beseda, gr. σάββατον ali σάββατα) sábat, sobóta, judovski dan počitka, tedenski praznik, ki so ga pozneje obhajali tudi Rimljani; v sg.: ECCL., VULG.; v pl. AUGUSTUS AP. SUET., PLIN., IUST., hodie tricesima sabbata H. (Sat. 1, 9, 69) morda prvi dan šotorskega praznika („podlopne obletnice“ = 5. dan oktobra), ki so ga Judje prav posebej obhajali, po drugih veliki molitveni ali spravni dan (= 10. dan meseca tišrija (oktobra)), imenovan veliki sabat. Nekateri slovaropisci (npr. Stowasser) navajajo citat hodie tricesima, sabbata mlaj in sabat, torej dvojni praznik; nekateri pa menijo, da si je H. ta praznik izmislil, da bi se porogal židovskemu praznoverju in hkrati tistim Rimljanom, ki so zlahka podlegali vplivom raznoraznih tujih verstev; metaf. praznik nasploh: PERS., SEN. PH., IUV., peregrina sabbata O. – Od tod

1. adj. sabbatārius 3
a) k sábatu (sobóti) sodeč, sábatski, sobóten, obsobóten: luxus SID.;
b) (o osebah) ob sábatu (sobóti) delaven, na sábat (sobóto) dejaven: non plane sabbatarius aut dominicarius, sed cotidianus est ille tentator AUG.; subst. sabbatāriī -ōrum, m (ali po drugih sabbatāriae -ārum, f) praznovalci (praznovalke) sábata (sobóte) = Judje (Judinje): MART.

2. subst. sabbatismus -ī, m (gr. σαββατισμός) obhajanje (praznovanje) sábata, sábatni (sobótni) praznik: AUG., HIER.

3. glag. sabbatizō -āre (gr. σαββατίζω) praznovati (obhajati) sábat (sobóto): HIER., TERT., VULG.

salt|o moški spol (-a …) šport der Salto (dvojni Doppelsalto); letalstvo der/das Looping

sálto somersault, breakneck leap

dvojni (trojni) sálto double (treble) somersault
napraviti sálto to turn a somersault

Säule, die, (-, -n) steber (tudi Baukunst, Architektur, Physik, Technik, figurativ); bei Waagen: stolpec; Heerwesen, Militär kolona; (Zapfsäule) avtomat za točenje goriva; gekuppelte Säule Baukunst, Architektur dvojni steber

screw¹ [skru:] samostalnik
vijak; ladijski, letalski vijak, propeler; en vrtljaj vijaka, privijanje, pritegovanje vijaka; pritisk, odčepnik; svitek (papirja); zavitek (of tobacco tobaka)
parabolično gibanje žoge; star, neporaben konj; skopuh, krvoses; priganjaški učitelj, strog izpraševalec; hud, težak izpit
vulgarno jetničar
sleng plača, mezda, dohodek

Archimedian screw, endless screw neskončni vijak
differential screw diferencial
female screw, internal screw vijak z matico
interrupted screw dvojni vijak
left-handed screw vijak, ki se giblje v levo stran
right-and-left screw vijak z zavoji različne smeri na dveh nasprotnih koncih
wing screw vijak s krilcem
a weekly screw of 50 shillings sleng borna mezda 50 šilingov na teden
there is a screw loose (somewhere) nekaj ni v redu (nekje), nekaj šepa, (nekje) nekaj ne funkcionira
he has a screw loose figurativno manjka mu eno kolesce v glavi
to give another screw še malo priviti
to put the screw on s.o. figurativno privi(ja)ti koga, (pri)siliti, izvajati pritisk na koga

sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

3. metaf.
a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.

sessitō -āre -āvī (–) (dvojni frequ. k sedēre) vedno sedeti, (po)sedevati, posedati: IUL. VAL., quam deam (sc. Suadam) in Pericli labris scripsi Eupolis sessitavisse CI., regio sessitandi AP. sedalo, zadnjica, rit.

somersault [sʌ́məsɔ:lt]

1. samostalnik
prekuc, salto, "kozolec"
figurativno popoln preobrat (v naziranju)

double, treble somersault dvojni, trojni salto
to turn (to cut) a somersault napraviti kozolec ali salto

2. neprehodni glagol
prevračati kozolce; napraviti salto

steb|er¹ [ə] moški spol (-ra …) gradbeništvo, arhitektura die Säule, oporni: der Pfeiler, Streberpfeiler, der Kämpfer; glavni oporni: die Stütze, Hauptstütze; (soha, stojka) der Pfosten (za ograjo Zaunpfosten)
dvojni steber gekuppelte Säule
jonski steber ionische Säule
kapniški steber geografija Tropfsteinsäule
korintski steber korinthische Säule
kotni steber Eckpfeiler
kužni steber Pestsäule
marmornat steber Marmorsäule
mostni steber Brückenpfeiler
okrogel steber die Säule, der Rundpfeiler
palmasti steber Palmensäule
poslikan steber Bildsäule
reklamni steber Litfaßsäule
Rolandov steber Rolandsäule
spominski steber Ehrensäule
vozlasti steber Knotensäule
vrtljivi steber Drehpfeiler
baza stebra der Säulenfuß
kapitel stebra das Säulenkapitell

stèber (-bra) m

1. arhit. colonna;
postaviti steber erigere una colonna
betonski, lesen, marmornat, železen steber colonna di cemento armato, di legno, di marmo, di ferro
nosilni, okrasni, podporni steber supporto principale, colonna ornamentale, colonna di sostegno
pren. steber dima colonna di fumo
spominski steber colonna celebrativa
rel. votivni steber colonna votiva

2. navt.
privezni steber bitta
elektr. električni, telegrafski steber palo dell'elettricità, del telegrafo

3. pren. colonna:
steber društva, družine colonna della società, della famiglia
arhit. baza, deblo, kapitel stebra base, fusto, capitello della colonna
arhit. dvojni stebri colonne binate
dorski, jonski, korintski steber colonna dorica, ionica, corinzia
snopasti steber pilastro
sramotilni steber colonna infame
kapniški steber colonna calcitica
vet. roženi steber quarto (dello zoccolo)
mitol. Herkulova stebra Colonne d'Ercole

stož|ec¹ [ô] moški spol (-ca …)

1. matematika telo: der Kegel (pokončni gerader, poševni schiefer)
prisekani stožec der Kegelstumpf
dvojni stožec der Doppelkegel
plašč stoža matematika der Kegelmantel
višina stoža matematika die Kegelhöhe

2. geografija, tehnika der Kegel, der Konus (fiksni Hebelkonus, geografija naplavni Schwemmkegel, sinhronski Gleichlaufkegel, svetlobni Lichtkegel, vegetacijski rastlinstvo, botanika Wachstumskegel, Vegetationskegel, tehnika zaviralni Bremskegel); pri vodovodni pipi: das Küken
vetrovni stožec der Strahlstrom
vrtalni stožec der Bohrkern
vulkanski/ognjeniški stožec geografija der Wallberg
plazni stožec (vršaj plazu) der Lawinenkegel, das Lawinenfeld