Franja

sfogliare²

A) v. tr. (pres. sfōglio) listati, prelistavati

B) ➞ sfogliarsi v. rifl. (pres. mi sfōglio) luščiti se, drobiti se

sgranare¹

A) v. tr. (pres. sgrano)

1. luščiti; čistiti:
sgranare il cotone egrenirati bombaž
sgranare i fagioli luščiti fižol
sgranare il granoturco robkati turščico, koruzo
sgranare gli occhi pren. pog. izbuljiti oči
sgranare il rosario pren. prebirati rožni venec

2. pren. pog. slastno jesti:
sgranare pagnotte jesti kruh

B) ➞ sgranarsi v. rifl. (pres. mi sgrano) drobiti se

sgretolare

A) v. tr. (pres. sgretolo)

1. zdrobiti, zmrviti

2. pren. ovreči; podreti, podirati:
sgretolare il discorso dell'avversario ovreči izvajanje nasprotnika

B) ➞ sgretolarsi v. rifl. (pres. mi sgretolo) drobiti se; sesuti, sesuvati se

sȉpkati se -ā se drobiti se, postajati sipek

splittern drobiti se, zdrobiti se; razklati se

trinar gostoleti, žvrgoleti, glas drobiti; peti kolorature

está que trina (fig) on je besen, besni

trottiner [trɔtine] verbe intransitif (konj, osel) iti v kratkem drncu; drobno (hitro) hoditi, iti, drobneti, drobiti korake

trúniti trûnīm
I.
1. smetiti: truniti vodu
2. mesti: snijeg truni
3. brskati: truniti vaške s glave
4. otresati: vjetar truni voće s drveta; svaki čas je trunio pepeo s cigare; djevojka govori kao da rosu truni
5. omedeževati, delati zoper čast: truniti čiju čast; on je najviše mutio i trunio u roditeljskoj kući
II. truniti se drobiti se

udrobljávati udròbljāvām drobiti v

vorbrechen^* Technik grobo drobiti

выкрашиваться, выкрошиться (z)drobiti se

измельчать, измельчить² v prah (z)mleti ali (z)drobiti

распылять, распылить razprševati, razpršiti; (pren.) razkropljevati, razkropiti; (raz)-drobiti

рассыпаться, рассыпаться raztres(a)ti se, (raz)drobiti se; razpuščati se, razpustiti se (lasje); razbežati se;
р. в похвалах peti hvalo;
р. в любезностях obsipati z ljubeznivostmi

disperser [dispɛrse] verbe transitif razpršiti, razkropiti, raztrositi, raztresti; razgnati, razpustiti (une organisation organizacijo)

le vent a dispersé la brume veter je razgnal meglo
disperser la foule razgnati, razkropiti množico
la foule se dispersa après le spectacle množica se je razkropila, razšla po predstavi
disperser ses forces drobiti svoje sile, moči
le courant d'air a dispersé les papiers prepih je raztrosil papirje
vous vous dispersez trop pour arriver à un resultat premalo se koncentrirate, da bi prišli do kakega rezultata

effriter [efrite] verbe transitif zdrobiti, zmeti v prah, zmrviti

s'effriter sprhneti, razpasti v prah; (z)drobiti se

grobo [ó] s pridevnikom grob-, grob … (sukan [grobgesponnen] grob gesponnen, vlaknast grobfaserig, zmlet [grobgemahlen] grob gemahlen, zrnat grobkörnig); z glagolom vor- ( tehnikadrobiti vorbrechen, vorzerkleinern, valjati vorwalzen)

minūtia -ae, f (minūtus) malost, majhnost: ad minutiam redigere Sen. ph. omalovaževati, v prah (z)drobiti, pulveris minutiae Lact. delci, drobci; pl. metaf. malenkosti, nepomembne, malovažne, malovredne stvari (zadeve, točke): ut praetereamus negotiorum minutias Amm., humilium minutias indagare causarum Amm., historiam producere per ignobiles minutias Amm., per minutias scrutari aliquid Amm., per minutias demonstrare aliquid Amm., per minutias gesta nararre Amm.

mleti [é] (méljem) zmleti mahlen, naknadno: nachmahlen; (drobiti) zerkleinern; meso v mesoreznici: durch den Wolf drehen; figurativno zermalmen
figurativno kdor prej pride, prej melje wer zuerst kommt, mahlt zuerst
| ➞ → mlin

mollis -e, adv. molliter (iz *moldu̯is, indoev. baza *meld- iz kor. *mel- teptati, drobiti, tolči, mleti; prim. skr. márdati, mr̥dnáti [on] tre, mečka, drobi, melje, gr. ἀ-μαλδύνω slabim, uničujem, lat. molere, sl. mlad)

I. mehek, vóljen (volján), nežen: Pl., dura saxa molli aquā cavantur O., m. gramen O., castaneae V., fraga O., arista V. mehek, gladek, herbae tenerae atque molles Plin. iun. vitke in nežne, cervix, latus, genae, manus O., tumor, ōs, cutis, caro Cels., facies decora fulta molli pede H. nežna in šibka noga, si venter mollis est Cels. če je na otip mehek, (v slabem pomenu) venter m. H. upadel, mlahav život (trup), caseus (naspr. aridus) Cels., pituita (naspr. sicca et arida) Cels., mollissima cera Ci., molliter ossa cubent O., aves mollissime nidos substernunt Ci.; preg.: in molli carne vermes nascuntur Petr. v voljnem mesu se radi zaredijo črvi = flegmatiki (pohlevneži, „lenokrvniki“) so kaj lahko izpostavljeni žalitvam; subst. mollia -ium, n mehkoba, mehkost, mehkota: panis Plin. sredica; abs.

1. mehkužnice, vrsta rib: Plin.

2. odprtje, mehko iztrebljanje (naspr. dura alvus): Cels. —

II. metaf.

1.
a) mehek = gibek, gibljiv, gibčen, vóljen (volján), prožen (naspr. durus): Lucr., Plin., Val. Fl., Cl., artūs (digitorum) Ci., bracchia O., colla, crura V., oscilla V. lahko gibljive, capilli H., O. voljni, valovito se spuščajoči, iuncus V., virgulta Petr. poet., feretrum, pilenta V., torus O., cubile Cels., prata O. mehke trate, viridi caespite mollis humus O., arcus O. nenapet, et tunicam, molli mater quam neverat auro V. iz voljnih (mehkih) zlatih niti, Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci. togi, a vendar bolj živi, prim. excudere mollius aera V., tener et mollis incessus Sen. ph. lahka, in incessu mollior O., molliter incedere O. ali ire Pr. ali pedem referre Q. lahno, rahlo, mollius membra movere H.; (v govorništvu in pesništvu) gladek, gladko tekoč: oratio mollis et tenera et ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., molle et Xenophonteum genus orationis Ci., molles levesque versus (naspr. duriusculi) Plin. iun., mollissimum rhythmorum genus Q., molle atque facetum annuerunt Vergilio Camenae H. gladko tekočo pesem.
b) rahel, prhek, sipek: harena O., litus C. s sipkim peskom, planities Plin., mollius solum Cu.
c) mehek = lahen, voljan, gladek, lagoden, nežen, mil, blag, miren: Pl., Cels., aurae, zephyri O. voljne (blage), voljni (blagi), aestas V., caelum Fl. mehko, milo, regio Fl. ugodna, mollissima vina V. zelo voljna, gladka (= gladko tekoča), mollis aquae natura Lucr., undae Lucr. ali flumen Cat. mirno tekoči (tekoča), Euphrates ibat iam mollior undis V. že mirneje, ne več valovito.
d) položen, lahen, napet: clivus V., Q., Danuvius, molli et clementer edito montis Abnobae iugo effusus, pluris populos adit T., trames O., naves in litore molli atque aperto relinquebat C., trabes molli fastigio coniungunt C. v topem kotu, topokotno, curvamen Plin. iun. počasi (polagoma) nastajajoča, colles ad orientem molliter devexi Col., agri mollissime devexi Ci.

2. (duševno) mehek = sprejemljiv za kaj, dovzeten, občutljiv, razdražljiv, čuteč, nežnočuten, rahločuten, mehkovoljen, popustljiv, prizanesljiv, obziren, razumevajoč: Amm., mollis et minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum (sc. Galllorum) est C., mollis animus ad accipiendam et ad deponendam offensionem Ci., mentes O. razdražljiv, homo mollissimo animo Ci. zelo mehkega (nežnega) srca, m. consul L. nežnočuten, mollior dea O., mollis in obsequium O. ustrežljiv, nec rigido mollior aesculo H., infima auriculā mollior Ci., molles auriculae H. za laskanje dovzetna, toda mollissimae aures Plin. iun. zelo nežnočutna, zelo občutljiva (= ušesa, ki jih hvalisanje žali), purpureus molli in ore fiat pudor O. na rahločutnem obrazu, cor, pectus O. občutljivo, languor O., anni (enalaga = anni, quibus pueri molles sunt) O. nežna življenjska doba, per metum ex recenti clade mollius consulere L. preveč popustljivo, nimis molliter aegritudinem pati S. preveč se prepustiti nejevolji, molliter aliquid ferre Ci., Sen. ph. mehkužno, popustljivo, nemoško.

3.
a) raznežen, razvajen, mehkužen, pomehkužen: Varr., Sen, ph., mollia et fluida corpora Gallorum L., gens L., et locis mollioribus et accolarum ingeniis L., solutus et mollis in gestu Ci., Sabaei V., viri H. pohotneži, poseb. = pathici L., tudi subst.: molles et impudici Vitr., ne quid effeminatum aut molle et ne quid durum aut rusticum sit Ci., inertia H., disciplina Ci., educatio Q., vita O., in his mollibus castris (sc. amoris) O., molliter se curare Ter., delicate ac molliter vivere Ci., populus molliter habitus T. pomehkužen; subst. m. molles O. mehkužniki, mehkužneži.
b) nebojevit, ne upirajoč se, plašen, boječ: columbae, lepus H., pecus V.

4. blag, mil, prijazen, nežen, prijeten, rahel: molli vultu aspicere O. s prijaznim, spem mollibus sententiis alere S., iussa, imperia V., H., dicta V., mollia dictu Sil., oratio philosophorum, Caesaris Ci., id quam mollissimā viā consequi L. po kar najlažji poti, na kar najlepši način (prim. sl. „po liniji najmanjšega odpora“), cuncta apud imperatorem in mollius referre T. z razlago blažiti (= lepše prikaz(ov)ati), aliquid mollius interpretari T., feci parce et molliter Ci.; enalaga: viri molles aditus et tempora noras V. kdaj je dobre volje in dosegljiv (dostopen), mollissima tempora fandi V. najugodnejši, najprimernejši, veniet mollior hora votis tuis O. ugodnejša, mollius eadem illa abnuere L. rahleje zavrniti, manj nenaklonjenega se (po)kazati.

5. všečen, udoben, prijeten, sprejemljiv, privlačen, lep, sladek: mollem ac iucundam efficere senectutem Ci., inflexit orationem et eam mollem teneramque reddidit Ci., molliores flexiones in cantu Ci., translationes quam mollissimae Ci. kar najmanj presenetljive, m. gestatio Plin. iun., umbra V., quies Lucr., otia O., somnus Tib.; n. adv.: molle subridere Pers., mollia ridere O.

6. priljubljív, prisrčen, nežen, mil, ganljiv: sermo S., vincuntur molli pectora dura prece O., carmen H., illud mollissimum carmen Ci. nadvse ganljivo mesto, desine mollium querellarum H., mollibus lenire verbis aliquem H., versūs O. ali modi H. ljubezenske pesmi.

7. vdan, miren, hladnokrven, brezstrasten, nestrasten: molles, ubi ira resedit, animi L., quod ferendum est molliter sapienti Ci. vdano, voljno, mollius loqui (naspr. sine more furere) V.