Franja

poráziti (-im) | porážati (-am) perf., imperf.

1. (premagati) sconfiggere, sbaragliare, sgominare; ekst. battere:
domače moštvo je porazilo goste la squadra locale ha battuto la squadra ospite

2. pren. (prevzeti, presenetiti) conquistare; sopraffare:
porazila jo je lepota kraja fu conquistata dalla bellezza del luogo

port¹ [pɔ:t] samostalnik
pristanišče, luka, pristaniško mesto
figurativno zavetje, pristan

port of call pristanišče, kjer ladja pristane
to call at a port pristati v nekem pristanišču
to clear port izpluti iz pristanišča
to make port pripluti v pristanišče
close port rečno pristanišče
port of destination namembno pristanišče
port of distress oskrbovalno pristanišče
port of entry (exit) carinska luka
free port svobodna luka
naval port vojna luka
port of embarcation luka za vkrcavanje
port of discharge luka za izkrcavanje
picked port pristanišče po izbiri, izbrano pristanišče
port of refuge pristanišče v sili
port of registry domače pristanišče
ekonomija port of risk insurance zavarovanje pred nevarnostjo v pristanišču
port admiral admiral vojne luke
any port in a storm v sili je vsako zavetje dobro

pot-au-feu [pɔtofö] masculin, invariable zelenjavna jed z govedino; goveja juha; lonec za juho

une personne pot-au-feu oseba, ki ljubi mir in domače udobje, figuré malomeščan

prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. — Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

2. v javnosti
a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.

pristaníšče (luka) harbour; port; (naravno) haven

domače pristaníšče port of registry
svobodno pristaníšče free port
oskrbovalno pristaníšče port of distress
rečno pristaníšče river (ali inland) port
vojno pristaníšče naval port
namembno pristaníšče port of destination
pristaníšče v sili port of refuge
blokirati (zapreti) pristaníšče to blockade a port
izpluti iz pristaníšča to leave (ali to clear) port
pripluti v pristaníšče to enter a port, to put into a port, to make port
pristati v pristaníšču to call at (ali to make) a port

privato

A) agg. zaseben, privaten; nejaven; domač, zaupen:
diritto privato pravo privatno pravo
faccende private domače zadeve
in via privata, in forma privata privatno, zasebno

B) (f -ta)

1. zasebnik, zasebnica, privatnik, privatnica

2. posameznik, posameznica

C) m zasebno, privatno; osebno

próti

A) adv. contro:
biti proti essere contro, essere contrario
govoriti proti parlare contro

B) prep.

1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
priti proti večeru venire verso sera

4. (za izražanje odpora) contro:
bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

8. (za izražanje sorazmerja) a:
domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
iti proti koncu stare per finire
iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
med. preparat proti krčem antispastico
farm. preparat proti glistam antielmintico
farm. preparat proti kašlju tossifugo
farm. preparat proti vročini antipiretico
naprava proti kraji antifurto
navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
proti nezgodam antinfortunistico
agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
farm. sredstvo proti revmi antireumatico
sredstvo proti rjavenju antiruggine
farm. preparat proti steklini antirabbico
proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante

quacchero

A) m (f -ra)

1. relig. kveker, kvekerka

2. pren. rigorist

B) agg. kvekerski:
alla quacchera pren. po domače, brez ceremonij

quattro

A) agg.

1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se

rádijski radio; wireless

rádijski aparat radio, receiver, wireless set
rádijski amater amateur broadcaster, pogovorno (radio) ham
rádijska cev wireless valve
rádijski časopis radio newspaper
Britanska Radijska Družba British Broadcasting Corporation (krajšava: BBC)
rádijski gramofon radio gramophone (ali radiogram), ZDA radio phonograph combination
rádijska industrija radio industry
rádijski komentator radio commentator
rádijski kanal radio channel
rádijski konstruktor amateur (ali do-it-yourself) radio mechanic
rádijska licenca, dovoljenje radio licence
rádijska oddaja transmission, broadcast, programme
rádijski oddajnik (radio) transmitter
rádijske motnje atmospherics pl, (motnje kake druge postaje) interference, (blokiranje) jamming
motilna rádijska postaja jamming station
rádijski napovedovalec announcer
rádijska oprema radio equipment
rádijski mehanik radio mechanic, radio repairman, radio technician, ZDA radiotrician
rádijsko ohišje cabinet
rádijska postaja (radio) broadcasting station
domače in tuje rádijske postaje home and foreign stations
rádijski orkester radio (broadcasting) orchestra
rádijski poslušalec listener
rádijski prenos transmission, broadcast, outside broadcast
rádijski sprejem reception
rádijski reklama radio advertising
rádijski sprejemnik (radio ali wireless) receiver
rádijski studio radio studio
rádijski šlager radio hit (ali song)
rádijski valovi radio waves pl, airwaves pl
rádijska zveza radio communication
tajna rádijska oddajna postaja secret transmitter

remède [rəmɛd] masculin zdravilno sredstvo, zdravilo, lek; pomoček

sans remède neozdravljiv
remède de cheval (figuré) močno, brutalno zdravilo
remède de bonne femme domače, ljudsko zdravilo
remède efficace, pour toutes sortes de maux uspešno zdravilo, za vse vrste bolezni
remède contre l'amour (familier) stara in grda ženska
recette féminin d'un remède recept za zdravilo
il y a remède à cela temu se da pomagati
il y a remède à tout, hors à la mort (proverbe) zoper smrt ni zdravila
administrer, prendre un remède dati, vzeti zdravilo
prescrire, donner un remède predpisati, dati zdravilo
porter remède à quelque chose odpomoči čemu
le remède est pire que le mal (figuré) zdravilo je hujše kot bolezen
aux grands maux, les grands remèdes za hude bolezni so potrebna močna zdravila

root⁴ [ru:t] neprehodni glagol
ameriško, sleng, šport navijati (for za)
želeti uspeh; podpirati, zagovarjati, odobravati

the crowd rooted for the home team množica je navijala za domače moštvo

sale [sal] adjectif umazan (tudi figuré), zamazan; grd; figuré nespodoben, odvraten; (naloga) zelo neprijeten, nehvaležen; masculin umazanec, pujs(ek)

une sale affaire neprijetna zadeva
(populaire) un sale coup pour la fanfare neprijetna stvar, zadeva
ongles masculin pluriel sales črni nohti
sale comme un cochon, comme un porc, comme un goret, comme un peigne umazan ko prašič, zelo umazan
avoir les mains sales imeti umazane roke
il fait un sale temps grdo vreme je
jouer un sale tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
laver son linge sale en famille urediti nelepe domače zadeve v domačem krogu
raconter des histoires sales pripovedovati slane, obscene, kosmate zgodbe

sēcolo m

1. stoletje:
ai primi del secolo na začetku stoletja
è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost

2. stoletje; doba:
il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov

3. današnji čas, stoletje:
avvenimento del secolo dogodek stoletja
figlio del secolo otrok svojega časa
il male del secolo bolezen današnjega časa
roba dell'altro secolo zastarelo
uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov

4.
secoli čas:
nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
per tutti i secoli dei secoli na veke vekov

5. tuzemno življenje

6. posvetno življenje; mondenost:
lasciare il secolo pomenišiti se
al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi

skúhati (-am)

A) perf. ➞ kuhati

1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
skuhati polento fare la polenta
skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè

2. preparare; distillare; fare:
skuhati marmelado fare la marmellata
skuhati žganje distillare l'acquavite
skuhati oglje fare la carbonella

3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
skuhati zaroto ordire una congiura
skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta

B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.

1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori

2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo

specialitet|a [é] ženski spol (-e …) die Spezialität
v kuhinji: domače specialitete množina die Landesküche

státve telar m

domače (mehanične, žakarske) statve telar casero (mecánico, Jacquard)

ščitòvit -a -o nerezan, neskopljen, nekastriran: -o meso meso od neskopljene domače živali

terruño moški spol zemlja, prst

apego al terruño ljubezen do domače grude
sabor al terruño okus po zemlji pri vinu; fig lokalna barvitost

unda -ae, f (iz indoev. *u̯edṓr, *u̯ód-r̥, indoev. kor. *u̯ed-, *u̯od-,*ud- močiti, namakati, prim. skr. undáti namaka, udakám voda, udnáḥ, udán- val, voda, udráḥ vodna žival; vidra, gr. ὕδρα, ὕδρος vodna kača, ἐνυδρίς vidra = sl. vidra = lit. ū́dra = let. ûdris = stvnem. ottar = nem. Otter (Fischotter), gr. ὕδωρ = umbr. utur = sl. voda = got. watō = stvnem. wazzar = nem. Wasser = ang. Water)

1. voda, vodovje: Col., Sen. ph., Ap. idr., cavis undam de flumine palmis sustinet V., fontis in undā O., pura unda V., caelo terras et terris abscidit undas O., undae et litora Ci., undis contrarius ignis O., ferventes undae O. vrela voda, unda Trinacria V. ali Sicula, Maura H. morje, terris vel undis agitari V. po kopnem in po morju, nivales undae Mart. snežnica, faciunt iustos ignis et unda viros O. naredita prave zakonske može (ker so ogenj in vodo kot znaka hišnega gospodarstva pri poroki nosili pred zaročencema); prim.: ignem Pollux undamque iugalem praetulit Val. Fl.

2. occ. val, v pl. valovi, valovje: Mart. idr., maris unda, cum est pulsa remis, purpurascit Ci., minax ponto unda recumbit H., amnis spumosis volvitur undis O., in sinūs scindit sese unda V., unda supervenit undam H.; pesn.
a) o drugih tekočinah: sanguinis Sil., reddit volnus undam V. iz rane vre (privreva) kri, preli Plin. olje, croci Mart. sok.
b) o valujočih stvareh: undae aëriae Lucr. zračni tok, zrak (hlip), unda comae Mart. valovito se spuščajoča griva, quā plurimus undam fumus agit V. dviga, (v)zvrtinči; o valujoči lavi (gore Etna): Luc. fr.

3. metaf.
a) (nav. v pl.) valovanje, valovi, burno gibanje, nemir, pritisk, naval: undae comitiorum Ci., mersor civilibus undis H. v valove državljanske (domače) vojne, adversae rerum undae H. valovi sovražne sreče, magnis curarum fluctuat undis Cat., undae bellorum Cl., unda salutantum V. ali spissae undae Boiorum Sil. dreveča množica, naval.
b) kot arhit. t.t. = gr. κυμάτιον, cymatium žlebast rob, žlebič, žlebljena letev: Vitr.