Franja

Zadetki iskanja

  • poráziti (-im) | porážati (-am) perf., imperf.

    1. (premagati) sconfiggere, sbaragliare, sgominare; ekst. battere:
    domače moštvo je porazilo goste la squadra locale ha battuto la squadra ospite

    2. pren. (prevzeti, presenetiti) conquistare; sopraffare:
    porazila jo je lepota kraja fu conquistata dalla bellezza del luogo
  • port1 [pɔ:t] samostalnik
    pristanišče, luka, pristaniško mesto
    figurativno zavetje, pristan

    port of call pristanišče, kjer ladja pristane
    to call at a port pristati v nekem pristanišču
    to clear port izpluti iz pristanišča
    to make port pripluti v pristanišče
    close port rečno pristanišče
    port of destination namembno pristanišče
    port of distress oskrbovalno pristanišče
    port of entry (exit) carinska luka
    free port svobodna luka
    naval port vojna luka
    port of embarcation luka za vkrcavanje
    port of discharge luka za izkrcavanje
    picked port pristanišče po izbiri, izbrano pristanišče
    port of refuge pristanišče v sili
    port of registry domače pristanišče
    ekonomija port of risk insurance zavarovanje pred nevarnostjo v pristanišču
    port admiral admiral vojne luke
    any port in a storm v sili je vsako zavetje dobro
  • pot-au-feu [pɔtofö] masculin, invariable zelenjavna jed z govedino; goveja juha; lonec za juho

    une personne pot-au-feu oseba, ki ljubi mir in domače udobje, figuré malomeščan
  • prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

    1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

    2. v javnosti
    a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
    b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
    c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.
  • pristaníšče (luka) harbour; port; (naravno) haven

    domače pristaníšče port of registry
    svobodno pristaníšče free port
    oskrbovalno pristaníšče port of distress
    rečno pristaníšče river (ali inland) port
    vojno pristaníšče naval port
    namembno pristaníšče port of destination
    pristaníšče v sili port of refuge
    blokirati (zapreti) pristaníšče to blockade a port
    izpluti iz pristaníšča to leave (ali to clear) port
    pripluti v pristaníšče to enter a port, to put into a port, to make port
    pristati v pristaníšču to call at (ali to make) a port
  • privato

    A) agg. zaseben, privaten; nejaven; domač, zaupen:
    diritto privato pravo privatno pravo
    faccende private domače zadeve
    in via privata, in forma privata privatno, zasebno

    B) (f -ta)

    1. zasebnik, zasebnica, privatnik, privatnica

    2. posameznik, posameznica

    C) m zasebno, privatno; osebno
  • próti

    A) adv. contro:
    biti proti essere contro, essere contrario
    govoriti proti parlare contro

    B) prep.

    1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
    dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
    držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

    2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
    jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
    gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

    3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
    priti proti večeru venire verso sera

    4. (za izražanje odpora) contro:
    bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
    pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

    5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
    cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
    tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

    6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
    storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

    7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
    biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

    8. (za izražanje sorazmerja) a:
    domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
    načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

    9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
    moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

    10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
    vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
    proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
    iti proti koncu stare per finire
    iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
    pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
    fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
    med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
    med. preparat proti krčem antispastico
    farm. preparat proti glistam antielmintico
    farm. preparat proti kašlju tossifugo
    farm. preparat proti vročini antipiretico
    naprava proti kraji antifurto
    navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
    proti nezgodam antinfortunistico
    agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
    farm. sredstvo proti revmi antireumatico
    sredstvo proti rjavenju antiruggine
    farm. preparat proti steklini antirabbico
    proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
    sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
    avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
  • quacchero

    A) m (f -ra)

    1. relig. kveker, kvekerka

    2. pren. rigorist

    B) agg. kvekerski:
    alla quacchera pren. po domače, brez ceremonij
  • quattro

    A) agg.

    1. štiri:
    le quattro stagioni štirje letni časi
    i quattro punti cardinali štiri strani neba
    pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
    tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
    avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
    chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
    gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
    parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

    2. četrti:
    vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
    oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

    3. ekst. malo, nekaj:
    abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
    quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
    fare quattro chiacchere poklepetati
    fare quattro salti malo po domače zaplesati
    sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

    B) m, f štiri:
    le quattro štiri (ura)
    tiro a quattro četverovprega
    quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
    dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
    essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
    fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
    fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
    farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se
  • rádijski radio; wireless

    rádijski aparat radio, receiver, wireless set
    rádijski amater amateur broadcaster, pogovorno (radio) ham
    rádijska cev wireless valve
    rádijski časopis radio newspaper
    Britanska Radijska Družba British Broadcasting Corporation (krajšava: BBC)
    rádijski gramofon radio gramophone (ali radiogram), ZDA radio phonograph combination
    rádijska industrija radio industry
    rádijski komentator radio commentator
    rádijski kanal radio channel
    rádijski konstruktor amateur (ali do-it-yourself) radio mechanic
    rádijska licenca, dovoljenje radio licence
    rádijska oddaja transmission, broadcast, programme
    rádijski oddajnik (radio) transmitter
    rádijske motnje atmospherics pl, (motnje kake druge postaje) interference, (blokiranje) jamming
    motilna rádijska postaja jamming station
    rádijski napovedovalec announcer
    rádijska oprema radio equipment
    rádijski mehanik radio mechanic, radio repairman, radio technician, ZDA radiotrician
    rádijsko ohišje cabinet
    rádijska postaja (radio) broadcasting station
    domače in tuje rádijske postaje home and foreign stations
    rádijski orkester radio (broadcasting) orchestra
    rádijski poslušalec listener
    rádijski prenos transmission, broadcast, outside broadcast
    rádijski sprejem reception
    rádijski reklama radio advertising
    rádijski sprejemnik (radio ali wireless) receiver
    rádijski studio radio studio
    rádijski šlager radio hit (ali song)
    rádijski valovi radio waves pl, airwaves pl
    rádijska zveza radio communication
    tajna rádijska oddajna postaja secret transmitter
  • remède [rəmɛd] masculin zdravilno sredstvo, zdravilo, lek; pomoček

    sans remède neozdravljiv
    remède de cheval (figuré) močno, brutalno zdravilo
    remède de bonne femme domače, ljudsko zdravilo
    remède efficace, pour toutes sortes de maux uspešno zdravilo, za vse vrste bolezni
    remède contre l'amour (familier) stara in grda ženska
    recette féminin d'un remède recept za zdravilo
    il y a remède à cela temu se da pomagati
    il y a remède à tout, hors à la mort (proverbe) zoper smrt ni zdravila
    administrer, prendre un remède dati, vzeti zdravilo
    prescrire, donner un remède predpisati, dati zdravilo
    porter remède à quelque chose odpomoči čemu
    le remède est pire que le mal (figuré) zdravilo je hujše kot bolezen
    aux grands maux, les grands remèdes za hude bolezni so potrebna močna zdravila
  • root4 [ru:t] neprehodni glagol
    ameriško, sleng, šport navijati (for za)
    želeti uspeh; podpirati, zagovarjati, odobravati

    the crowd rooted for the home team množica je navijala za domače moštvo
  • sale [sal] adjectif umazan (tudi figuré), zamazan; grd; figuré nespodoben, odvraten; (naloga) zelo neprijeten, nehvaležen; masculin umazanec, pujs(ek)

    une sale affaire neprijetna zadeva
    (populaire) un sale coup pour la fanfare neprijetna stvar, zadeva
    ongles masculin pluriel sales črni nohti
    sale comme un cochon, comme un porc, comme un goret, comme un peigne umazan ko prašič, zelo umazan
    avoir les mains sales imeti umazane roke
    il fait un sale temps grdo vreme je
    jouer un sale tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
    laver son linge sale en famille urediti nelepe domače zadeve v domačem krogu
    raconter des histoires sales pripovedovati slane, obscene, kosmate zgodbe
  • sēcolo m

    1. stoletje:
    ai primi del secolo na začetku stoletja
    è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost

    2. stoletje; doba:
    il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
    il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov

    3. današnji čas, stoletje:
    avvenimento del secolo dogodek stoletja
    figlio del secolo otrok svojega časa
    il male del secolo bolezen današnjega časa
    roba dell'altro secolo zastarelo
    uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov

    4.
    secoli čas:
    nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
    per tutti i secoli dei secoli na veke vekov

    5. tuzemno življenje

    6. posvetno življenje; mondenost:
    lasciare il secolo pomenišiti se
    al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
    suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi
  • skúhati (-am)

    A) perf. ➞ kuhati

    1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
    skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
    skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
    skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
    skuhati polento fare la polenta
    skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè

    2. preparare; distillare; fare:
    skuhati marmelado fare la marmellata
    skuhati žganje distillare l'acquavite
    skuhati oglje fare la carbonella

    3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
    ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
    skuhati zaroto ordire una congiura
    skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
    skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
    skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta

    B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.

    1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
    kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori

    2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
    v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo
  • specialitet|a [é] ženski spol (-e …) die Spezialität
    v kuhinji: domače specialitete množina die Landesküche
  • státve telar m

    domače (mehanične, žakarske) statve telar casero (mecánico, Jacquard)
  • ščitòvit -a -o nerezan, neskopljen, nekastriran: -o meso meso od neskopljene domače živali
  • terruño moški spol zemlja, prst

    apego al terruño ljubezen do domače grude
    sabor al terruño okus po zemlji pri vinu; fig lokalna barvitost
  • unda -ae, f (iz indoev. *u̯edṓr, *u̯ód-r̥, indoev. kor. *u̯ed-, *u̯od-,*ud- močiti, namakati, prim. skr. undáti namaka, udakám voda, udnáḥ, udán- val, voda, udráḥ vodna žival; vidra, gr. ὕδρα, ὕδρος vodna kača, ἐνυδρίς vidra = sl. vidra = lit. ū́dra = let. ûdris = stvnem. ottar = nem. Otter (Fischotter), gr. ὕδωρ = umbr. utur = sl. voda = got. watō = stvnem. wazzar = nem. Wasser = ang. Water)

    1. voda, vodovje: Col., Sen. ph., Ap. idr., cavis undam de flumine palmis sustinet V., fontis in undā O., pura unda V., caelo terras et terris abscidit undas O., undae et litora Ci., undis contrarius ignis O., ferventes undae O. vrela voda, unda Trinacria V. ali Sicula, Maura H. morje, terris vel undis agitari V. po kopnem in po morju, nivales undae Mart. snežnica, faciunt iustos ignis et unda viros O. naredita prave zakonske može (ker so ogenj in vodo kot znaka hišnega gospodarstva pri poroki nosili pred zaročencema); prim.: ignem Pollux undamque iugalem praetulit Val. Fl.

    2. occ. val, v pl. valovi, valovje: Mart. idr., maris unda, cum est pulsa remis, purpurascit Ci., minax ponto unda recumbit H., amnis spumosis volvitur undis O., in sinūs scindit sese unda V., unda supervenit undam H.; pesn.
    a) o drugih tekočinah: sanguinis Sil., reddit volnus undam V. iz rane vre (privreva) kri, preli Plin. olje, croci Mart. sok.
    b) o valujočih stvareh: undae aëriae Lucr. zračni tok, zrak (hlip), unda comae Mart. valovito se spuščajoča griva, quā plurimus undam fumus agit V. dviga, (v)zvrtinči; o valujoči lavi (gore Etna): Luc. fr.

    3. metaf.
    a) (nav. v pl.) valovanje, valovi, burno gibanje, nemir, pritisk, naval: undae comitiorum Ci., mersor civilibus undis H. v valove državljanske (domače) vojne, adversae rerum undae H. valovi sovražne sreče, magnis curarum fluctuat undis Cat., undae bellorum Cl., unda salutantum V. ali spissae undae Boiorum Sil. dreveča množica, naval.
    b) kot arhit. t.t. = gr. κυμάτιον, cymatium žlebast rob, žlebič, žlebljena letev: Vitr.