Franja

izbi|ti (-jem) izbijati ausschlagen, z izbijalnikom: ausstemmen; karte: austrumpfen; komu kaj s palico/tepežem: (jemandem etwas) ausprügeln
izbiti iz roke aus der Hand schlagen
izbiti si iz glave figurativno sich (etwas) aus dem Kopf schlagen
figurativno to je izbilo sodu dno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus

izbíti to beat out, to dash out, to drive out; to knock out

to izbije sodu dno (figurativno) that beats everything
izbíti komu oko to put out someone's eye
izbíti komu iz glave to drive something out of someone's head, to talk someone out of his intention
izbíti si kaj iz glave to put something out of one's head, to banish the thought of something
izbij(te) si to iz glave! forget it!

izbíti faire sortir (en frappant)

iz glave si izbiti s'ôter quelque chose de la tête (ali de l'esprit), faire sortir de la tête
oko izbiti crever un œil, éborgner quelqu'un
to izbije sodu dno c'est le comble (ali le bouquet)

izbíti

izbiti komu oči sacar los ojos a alg
izbiti si iz glave kaj quitarse a/c de la cabeza
to izbije sodu dno esto colma ya todas las medidas

jaškovni (-a, -o) Schacht- (izvoz die Schachtförderung, dno der Schachtsumpf)

jȅtra jȅtārā s mn., jêtra -e edn. anat. jetra: to mi ide na jetra to me jezi, draži; ekspr. izjesti kome jetra hudo koga zdelati; ekspr. znati koga do jetre poznati koga v dno duše; lijevi, levi i desni režanj jetre; jetra ima mnogobrojne funkcije

jézero (-a) n

1. lago:
breg, dno, gladina jezera la riva, il fondo, la superficie del lago
akumulacijsko, umetno, zajezitveno jezero lago artificiale
geogr. Bohinjsko, Gardsko, Ženevsko jezero lago di Bohinj, di Garda (Benaco), di Ginevra (Lemano)
dežela tisočih jezer il Paese dei mille laghi, la Finlandia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kraško jezero lago carsico
ledeniško jezero lago glaciale
obalno jezero lago costiero
podzemeljsko jezero lago sotterraneo
presihajoče jezero lago temporaneo
vulkansko jezero lago vulcanico, craterico

2. pren. (velika količina) lago:
jezero solz lago di lacrime

kot|el¹ [ô] moški spol (-la …) der Kessel (tudi tehnika); -kessel (cevni Röhrenkessel, čarovniški Hexenkessel, dimnocevni Rauchrohrkessel, za vodo Wasserkessel, na prisilni obtok Zwangsumlaufkessel, na prisilni pretok Zwangsdurchlaufkessel, za kuho Kochkessel, za ogrevanje Heizkessel, ležeči Langkessel, parni Dampfkessel, plamenični Flammrohrkessel, poševnocevni Schrägrohrkessel, strmocevni Steilrohrkessel, tlačni Druckkessel, valjasti Rundkessel, Zylinderkessel, velikovodni Großwasserraumkessel, vodocevni Wasserrohrkessel, Siederohrkessel)
… kotla/za kotel/v kotlu Kessel-
(dno der Kesselboden, eksplozija die Kesselexplosion, temelj das Kesselfundament, napajalna voda za kotel das Kesselspeisewasser, delavnica za gradnjo kotlov die Kesselschmiede, merilnik tlaka v kotlu das Kesseldruckmesser, tlak v kotlu der Kesseldruck)

krivulj|a ženski spol (-e …) matematika, gradbeništvo, arhitektura die Kurve, -kurve (funkcijska Funktionskurve, na levo Linkskurve, potencialna Potentialkurve, povesna Durchhangskurve, presečna Schnittkurve, prostorska Raumkurve, sinusna Sinuskurve, storilnostna Leistungskurve, strma Steilkurve, temperaturna Fieberkurve, vrtnarska Fadenkurve, žagasta Sägezahnkurve)
balistična krivulja die Wurfbahn, Flugbahn
žariščna krivulja die Brennlinie
… krivulj/krivulje Kurven-
(risalnik der Kurvenschreiber, sledilnik der Kurvenleser, potek Kurvenverlauf, točka Kurvenpunkt)
dno krivulje die Talsohle

lestvic|a⁴ [é] ženski spol (-e …)

1. (tabela) die Tabelle, -tabelle (davčna Steuertabelle, pristojbin Gebührentabelle); šport die Tabelle
šport vrh lestvice die Tabellenspitze
dno lestvice das Tabellenende
prvi/vodilni na lestvici der Tabellenführer
mesto na lestvici der Tabellenplatz
zadnji na lestvici der Tabellenletzte

2.
rang lestvica die Rangliste

3.
lestvica hitov/uspešnic die Hitliste
lestvica uspešnic knjig: die Bestsellerliste
| ➞ → tarifa

limpet [límpit] samostalnik
zoologija prilepek (morski polž)
figurativno klop (člrvek)

to cling (ali stick) like a limpet držati se ko klop
navtika limpet mine mina, pritrjena na dno ladje

līmus² -ī, m (ali iz *loimos, sor. z linere, prim. lat. lēvis, stvnem. leim, leimo = nem. Lehm ilovica, stvnem. līm = nem. Leim lepilo, klej, apno ali pa iz *slīmos iz indoev. kor. *(s)lei̯- sluzav, sluzast, lepljiv, gladek; prim. gr. λείμαξ (polž) slinar, lazar = lat. līmāx (gl. līmāx))

1. blato (ki se useda na dno vode), glen, mulj, palúd: luta et limum aggerebant Ci. ap. Non., omnis mundi quasi limus in imum confluxit gravis Lucr., amnis … obducto late tenet omnia limo V., amnes limum felicem trahunt V. oplajajoče (rodovitno) blato, aqua limo turbata H., in vadis haesitantis frumenti acervos sedisse inlitos limo L.; metaf.: pectora … limo vitiata malorum O., ad limum V. do dna.

2. črevesno blato, govno, iztrebki, lajno: Pall., lēvis l. V. kravjak (po drugih: spolzka ilovica).

3. blato, ki se česa drži, nesnaga, umazanija: gravis veteri craterae limus adhaesit H., l. dentium Cael.

4. glina, ilovica, il(o): limus durescit igni V., princeps l. H. prva ilovica (iz katere je Prometej oblikoval ljudi).

Opomba: Stlat. je beseda masc. in fem. po Prisc.

lísten (-tna -o) adj.

1. della foglia, fogliare

2. del fogliame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
listna pegavost macchiettatura fogliare, nerume
listna ploskev superficie fogliare
listna reža stoma
rel. listna stran oltarja corno dell'epistola
bot. listna žila nervatura
tekst. listni damast damasco quadrettato
listno dno inserzione del picciolo
listno zelenilo clorofilla
zool. listne uši afidi (sing. -e) (Curculionidae)
um. listni ornament foglia
bot. listno vreteno rachide

lobánjski du crâne, crânien

lobanjsko dno base ženski spol du crâne
lobanjski šiv suture ženski spol du crâne
lobanjska votlina cavité ženski spol crânienne

lobánjski (-a -o) adj. anat. cranico, craniale, del cranio:
lobanjska votlina cavità cranica
lobanjski svod volta cranica
lobanjski šiv sutura cranica
lobanjske kosti ossa del cranio
lobanjsko dno base cranica

locker [lɔ́kə] samostalnik
omarica s ključavnico; skrinja; ključar

to go to Davy Jones's locker utopiti se, oditi na dno morja
not a shot in the locker brez beliča v žepu

meander samostalnik
1. geografija (rečni zavoj) ▸ meander, hurokkanyarVoda odteka in iz dneva v dan razgalja jezersko dno, dokler se ne umakne v vijugaste rečne meandre. ▸ A víz elfolyik, és napról napra egyre csupaszabbá válik a tó medre, míg végül a víz vissza nem vonul a folyó kanyargós meandereibe.
2. umetnost (okrasni vzorec) ▸ meander [kígyószerű díszítmény]Tapeto prilepimo sami, rob zaključimo z letvicami, v ustrezni višini pa nalepimo vzorec v obliki grškega meandra. ▸ A tapétát magunk ragasztjuk fel, széleit lécekkel zárjuk le, és megfelelő magasságban felragasztjuk a görög meandert ábrázoló mintát.

3. (stranska zgodba; zastranitev) ▸ mellékszál, kitérő, kacskaringós gondolatmenet
Knjiga nas mora posrkati vase, v usode in značaje oseb, v zgodbo in njene meandre. ▸ Egy könyvnek be kell szippantania olvasóját, az olvasónak pedig bele kell merülnie a szereplők sorsába és jellemébe, a történetbe és annak kacskaringós mellékszálaiba.
Pripoved naredi meander z opisom ambivalentnega odnosa med mladima moškima. ▸ Az elbeszélés kitérőt tesz a két fiatalember ambivalens kapcsolatának leírásával.

4. (vijuga; lok) ▸ kanyarulat
Okrog te palice se v muhastih meandrih razposajeno poigravajo vitice in cveti. ▸ E pálca körül szeszélyes kanyarulatokban csintalanul játszadoznak a kacsok és a virágok.
V kolovoz so se zažrli meandri pudrastega peska. ▸ A porhanyós homok kanyarulatai belevájódtak a sivatagi útba.

medenica samostalnik
(del okostja) ▸ medencePovezane iztočnice: mala medenica

medeničen pridevnik
(o delu okostja) ▸ medencePovezane iztočnice: medenična votlina, medenična vstava, medenični obroč, medenično dno

medeníčen¹ (-čna -o) adj. anat. del bacino, pelvico:
medenična votlina cavità pelvica
medenične kosti ossa del bacino
medenično dno pavimento pelvico