Franja

randy [rǽndi]

1. samostalnik
nesramen berač; prepirljiva ženska, možača

2. pridevnik (randily prislov)
škotsko bučen, glasen; (pre)drzen, neotesan, nebrzdan, razbrzdan, razuzdan
narečno divji, kljubovalen, trmast (o živini ipd.); pohoten, polten

rapidus 3, adv. -ē (rapere)

1. deroč, nagel, (zelo) hiter, uren, brz, jadrn, silen, silovit, viharen, vihrovit: Pl., Tib., Sil., Vulg. idr., flumen rapidissimum C., torrens V., Sen. ph., amnis H., unda Cu., mare Tib., Mel., rapide dilapsus fluvius Ci., equus O., agmen T., accipiter Gell., ventus, currus, passus O., venenum, virus T. hitro ubijajoč, hitro delujoč, hitro učinkujoč, brzomóren, brzomorílen, axis orbis O., mors Tert., rapidus (hlastno) Eurytion fratrem vocavit V., rapidi feruntur V. silovito oddrvijo, rapide iter conficere Suet., rapidius venire aliquo T.; metaf.: oratio Ci. (v primerjavi s torrens) hitro (urno) tekoči, naravnost deroči, quod cum rapide fertur Ci. šumi kakor deroča reka, rapidus in consiliis L. prehitevajoč, prenagel, prenagljajoč se.

2. grab(ež)ljív, roparski, ropaželjen, divji: ferae O., agmen (sc. canum) O.; metaf. žareč, pekoč, pripekajoč, žgoč, zažigajoč, smodeč, použivajoč: sol V., O., sol rapidus et flagrans Gell., rapidus Sirius, aestus V., flamma, ignis O., rapidus fornacibus ignis V.

rasend besen, divji, besneč; Geschwindigkeit: divji; (heftig) silen, silovit; Adverb blazno (rasend verliebt blazno zaljubljen); rasend werden pobesneti; rasend machen spravljati ob živce

rauque [rok] adjectif zagrljen (glas); figuré hripav; divji

parler d'une voix rauque govoriti s hripavim glasom

red-hot [rédhɔ́t] pridevnik
razžarjen, razbeljen; razvnet, togoten, besen, divji; svež, nov, najnovejši

red-hot news najnovejše vesti

rigidus 3, adv. -ē (rigēre)

1. okorel, odrevenel, okrepenel, skrepenel, otrdel, otrpel, premrl, tog, trd(en), strjen, močen (močan), negiben, rigíden: rigidus ensis, rigida hasta V., silex, anguis O., crura rigida Ci. togi, cervix L., tectorio rigide obsolidato Vitr.; subst.: rigida (sc. mentula) mea Cat.; analogno: rigidus custos ruris O. = Priapus (po njegovem spolovilu); occ. od mraza trd, z(a)mrznjen, zmrzel: tellus Boreā rigida V., rigida aqua O., rigidum frigus Lucr. strjajoč, skrepenevajoč; metaf. adv. v ravni smeri, naravnost: rigide pilam mittere Sen. ph.

2. kvišku štrleč, kvišku moleč: quercus V., mālus, columna, capillus O., hominem rigidum figuravit Lact. pokončnega.

3. metaf.
a) trd, stalen, nespremenljiv, nepremičen, neomajen, neupogljiv, strog: innocentia L., vultus O., sententia Plin. iun., Stoicarum sapientia Sen. ph., senex, censor O., satelles H., omnes rigide (strogo) submovere O., disciplinam militarem … rigidius astrīngere Val. Max. močneje nategniti = strožje držati vojaški red.
b) trd, utrjen: Sabini H., Getae H., fossor Mart.
c) divji, silovit, ljut, krut, grozovit, krvoločen: ferae O., Mars O.
d) neuglajen, surov, neokreten, trd, nespreten, neroden: mores O., signa rigidiora Ci. slabo obdelani, stoliditas rigidissima Arn.

robustious [robʌ́sčəs] pridevnik
močan, krepak, robusten; bučen, glasen; divji, hud

rompish [rɔ́mpiš] pridevnik
razposajen, divji

rompy [rɔ́mpi] pridevnik
hrupen, razposajen, divji; (o dekletu) fantovski

rough² [rʌf]

1. pridevnik
hrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen (with od)
(o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do)
neizprosen; nedokončan, v glavnih črtah

rough and ready grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiran
a rough customer nasilnež
rough coat, rough cast omet, ometavanje
rough copy, rough draft osnutek, skica, prvi načrt, koncept
a rough day vetroven dan
rough diamond nebrušen diamant, figurativno nekultiviran, neuglajen, a pošten človek
at a rough estimate približno
rough house ameriško, sleng burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in pretep
rough leaf prvi list na rastlini
rough luck slaba sreča, smola
rough music neubrana glasba, kričanje
rough passage potovanje po razburkanem morju
rough rice neoluščen riž
a rough road slaba cesta
the rough sex moški spol; moški
rough timber neobeljen posekan les
in a rough state v surovem stanju
a rough sketch prvi osnutek
rough tongue surov, oster jezik
in a rough voice grobo, osorno
rough work surovo, neizdelano, nedovršeno delo
rough weather slabo vreme
it is rough on me ni pravično do mene; nimam sreče
to give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figurativno pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedati
to have a rough time mnogo pretrpeti, imeti hude težave
she had a rough time mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlo
he had it rough mnogo je prestal, pretrpel
this is rough luck for me to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil

2. prislov
grobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na naglo

to lie, to sleep rough ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)
to play rough šport grobo igrati
to ride rough divje, ne po pravilih jezditi

rough-and-tumble [rʌ́fəndtʌ́mbl]

1. pridevnik
divji, surov, grob, oster, brutalen, neizprosen, brezobziren; (o igri) surov

a rough-and-tumble life neizprosen življenjski boj

2. samostalnik
nenaden pretep, prerivanje
figurativno življenjski boj

rout¹ [ráut]

1. samostalnik
hrupna množica, krdelo, tolpa
poetično četa; pretep, izgred, zmeda, gneča; divji, brezglavi beg poražene vojske, poraz
arhaično velika večerna družba ali zabava, reduta

to put to rout vojska poraziti in pognati v beg, popolnoma uničiti

2. prehodni glagol
vojska uničiti, razbiti, poraziti, pognati v divji beg

rude [ru:d] pridevnik (rudely prislov)
grob, robat, neotesan, neolikan, nevljuden (to do)
osoren, surov, žaljiv, brutalen, neuglajen, neciviliziran, primitiven; nevzgojen, neizobražen; (o morju) razburkan; (o pokrajini) divji; (govorjenje) prostaški, surov, nesramen; (o poti) neraven; (zdravje) krepak, čil, zdrav; (življenjski pogoji) preprost, enostaven, primitiven; (o slogu) neumetniški, preprost; približen; neizdelan, nedokončan, nedovršen; nespreten, neeleganten; (o podnebju) oster

in rude health zdrav in krepak
a rude awakening figurativno odkritje neprijetne resnice, nenadno razočaranje
rude chaos kaotično prastanje
rude fare surova hrana
rude idolatry primitivno malikovalstvo
a rude implement primitivno orodje
rude observer površen opazovalec
rude path zarasla steza
rude verses preprosti, neizumetničeni stihi
to be rude to s.o. biti grob (osoren), do koga, žaliti koga
to be in rude health kipeti od zdravja
to write in a rude hand imeti okorno pisavo

rudis¹ -e (sor. z raudus [rōdus, rūdus], ruber pravzaprav „krvav“ ali „surov“ [o mesu]) neobdelan, nedodelan, neizdelan, neo(b)tesan, surov, divji, rod: campus V., terra Varr., ager Col., hasta V. neobeljena, caementum T. (Dial.), lana O., Stat. surova, še ne(s)predena, textum, vestis O. sveža, groba, capilli Sen. tr. neurejeni, nepočesani, herba Mart., uva Mart. nezrel; pesn. (o živalih) mlad, nov: Lucan. idr., agna Mart., Amphitrite Cat. nenavajena, nati rudes Val. Fl. novorojeni, neizobraženi.

2. metaf. surov, neumesten, neizobražen, neomikan, neolikan, zarobljen, preprost, rod, robat, neotesan, nevešč, neizkušen, neokreten, neroden, okoren; abs.: forma Ci., simplicitas O., vox incondita ac rudis T., quid cogis rude opus? O., rudis lingua L., rude ingenium Q., H., saeculum Q., T., anni Q., T. mlada, zgodnja, anima Pr. v ljubezni še neizkušena, filia rudis Mart. v ljubezni še neizkušena, nedolžna, tam eram rudis? tam ignarus rerum? Ci., nescit equo rudis haerere ingenuus puer H.; z in z abl. ali pesn. (redko) s samim abl.: in disserendo Ci., nulla in re tironem ac rudem esse Ci., rudis in re navali erat L., in amore Pr., rudis in re publicā, rudis in causā, in iure civili Ci., arte rudis O., rudis studiis Vell.; z ad z acc.: Iust. idr., rudis ad pedestria bella gens L., rudis natio ad voluptates Cu., rudis ad partus eram, ad mala rudis O.; z dat.: fontes rudes puellis Mart. tuji, neobisk(ov)ani od deklic; z gen.: homines rerum omnium rudes Ci., artium L., bonarum artium T., Graecarum litterarum rudis Ci., N., rudis belli H., bellorum Fl. (o slonih), harum rerum Ci., somni O. brez spanja; z inf.: Sil.

Opomba: Komp. in superl. se opisujeta z magis, maxime.

ruffian [rʌ́fiən]

1. samostalnik
grobijan, surovež, nasilnež, brutalnež, pridanič, ničvrednež, lopov, bandit, zlikovec, apaš, podlež, kanalja; prepirljivec, zdražbar

2. pridevnik (ruffianly prislov)
surov, grob, brutalen, brezobziren, nasilen; divji, neukročen

rugged [rʌ́gid] pridevnik
(tla) neraven, grapav; (pokrajina) divji, razklan; skalnat; (obraz) brazdast; namrščen, mrk; (klima, vreme) oster, strog, buren; grob, nezglajen, robat, surov, trd (tudi figurativno)
skuštran, zmršen; (značaj) neprijazen, osoren, siten, čemern, neprijeten, zoprn
ameriško krepak, vztrajen

with rugged kindness robato, ali prisrčno
rugged features brazdaste (ostre, nepravilne, izrazite) poteze (v obrazu)
rugged individualism grob (surov, grd, umazan) individualizem
a rugged old countryman star robat deželan (kmet)
life is rugged življenje je trdo, težko

rumbustious [rʌmbʌ́sčəs] pridevnik
sleng divji, razposajen, hrupen

saevis -e (soobl. = saevus) besen, divji, divjaški, silovit, ljut, (zelo) jezen: tyranni AMM.

saevus 3, adv. -ē (saeviter: AFR. AP. NON., ENN. AP. NON., PL.) pravzaprav „boleč“, „žaleč“ (prim. gr. Ἅιδης, let. sievs osoren, rezek, lit. šaižùs hrapav, oster, got. sair = stvnem. sēr bolečina, stvnem. sēro boleč, sēr silno, stvnem. sehr, versehren) besen, besneč, divji, krut, strašen, grozovit, ljut; o živalih: PLIN. idr., lea O., leo, leones LUCR., saevum turba leonem premit V., leaena saevior V., saevus aper V., lupi TIB., ferae O., TIB., beluae H., canes PR., saeviores canes AP., saevissima animalia SEN. PH. deroče; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih besen, besneč, divji, divjaški, pobesnel, silovit, buren, ljut, krut, silen, divji, nemil, neusmiljen, nepomirljiv, nespravljiv, grozen, grozovit, strašen, oblasten, oster, strog: uxor TER. huda, non saeva terris gens relegata ultimis CI., noverecae L., cum saevissimo tyranno L., saevus custos, magister, vir H., Hector V. (v vojni) neprizanesljiv, neprizanašajoč, saevus (= gr. δεινός) in armis Aeneas V. strašni, Getae O ali Lapithae H. divji, puella TIB. oblastna (do ljubimcev), Iuppiter O., rex (= Iuppiter), Amor, dea V., Iuno V. nespravljiva, coniux Iovis O., mater Cupidinum, Proserpina, Tisiphone H., numina Iovis V. strašni sklep; z in: nimium in pelice saevae (deae) O.; z dat.: videt ... saevum ambobus Achillem V. jeznega na oba, saevus accusandis reis Suillius T.; pesn. z inf.: quaelibet in quemvis opprobria fingere saevus H. brez usmiljenja vsakogar po vrsti kakor koli že (si bodi) sramoteč (obrekujoč).
b) o stvareh in abstr. divji, hud, silen, grozen, strašen, zlonosen: tempestas CI., tempestates LUC. AP. NON., L., ventis CI. EP., L., mare NAEV. AP. FEST., S., V., O. ali aequora V. ali pelagus O. ali pontus O. viharno, fluctus PL., undae LUCR., gelu et undae V. hud mraz valovja, hudo mrzlo valovje, hiems VAL. FL., VEG., faces O., ignes O., H., PR., tridens (sc. Neptuni), scopulus V., catenae H., falx (sc. Priapi) TIB., stola ENN. FR., arma, venenum, funera, verbera V., Liburnae (sc. naves) H. (ker so Kleopatri grozile s sramoto, da jo bodo Rimljani vodili v zmagoslavnem sprevodu), Pelopis domus H. (zaradi tragičnih grozot v tej rodbini), facies T., saevo ac duro in bello LUC. AP. NON., amore saevo ENN. AP. CORN., horror, dolores, ira, nuntius V., caedes, rabies ventorum O., saevus Arcturi ... impetus H., militia, paupertas H., Fortuna saevo laeta negotio H., saevus iocus ali saeva verba H. zajedljiva (zajedljive), zbadljiva (zbadljive), pikra (pikre), fletus PR., somnia TIB., Iacchi saevus odor STAT. v besnost spravljajoči vonj; n. pl. subst.: inter multa et saeva AMM.

Opomba: Acc. n. sg. saevum adv. (= saeve): cui saevum adridens SIL., saevum rubuere ligones STAT., saevum fremere CL.

sălbátic -ă (-i, -e)

I. adj.

1. divji

2. divjaški

II. m divjak