Franja

osépnice med viruela f

cepljenje zoper osepnice vacuna f antivariólica

ošpice samostalnik
(nalezljiva bolezen) ▸ kanyaróKo je bila stara leto in pol, je prebolela ošpice in od takrat ne sliši. ▸ Amikor egy és fél éves volt, kanyarós lett, azóta nem hall.

peroral|en (-na, -no) medicina peroral, Schluck- (cepljenje die Schluckimpfung)

pljučnica samostalnik
(bolezensko stanje) ▸ tüdőgyulladásMed testiranjem zdravila je veliko bolnikov zbolelo za pljučnico. ▸ A gyógyszer tesztelése során sok beteg kapott tüdőgyulladást.
Pri gripi sta možna zapleta zlasti bronhitis in pljučnica. ▸ Az influenza lehetséges szövődményei a bronchitis és a tüdőgyulladás.
Povezane iztočnice: bakterijska pljučnica, aspiracijska pljučnica, atipična pljučnica, virusna pljučnica

podlag|a¹ ženski spol (-e …)

1. die Unterlage ( agronomija in vrtnarstvoza cepljenje Pfropfunterlage, za glavo Kopfunterlage, za pisanje Schreibunterlage)

2. der Untergrund; (dno) der Boden; (substrat) das Substrat, der Nährboden; plast, sloj: der Trägerschicht, der Träger
podlaga cestišča das Straßenbett
podlaga snežne odeje das Schneedeckenfundament
podlaga iz starega snega die Altschneeunterlage
tehnika, gradbeništvo, arhitektura (spodnji ustroj) der Unterbau

3. vzorca: der Grund
slikarska podlaga pri oljni sliki: der Malgrund

4.
zlata podlaga denarja: die Goldbasis

podolžn|i (-a, -o) Längs- (prerez der Längsschnitt, nosilec der Längsträger, prelom die Längsfraktur, brazda die Längsfurche, črta der Längsstreifen, nosilna vrv das Längstragseil, os die Längsachse, razpoka die Längsspalte, cepljenje die Längsspaltung, rezanje das Längsschneiden); Lang- (stran die Langseite)

preprečeválen (-lna -o) adj. preventivo, impeditivo; ostruttivo, preclusivo; proibitivo; repressore; med. profilattico:
preprečevalni ukrepi proti požaru misure antincendio
med. preprečevalni ukrepi proti bolezni misure profilattiche
preprečevalno cepljenje vaccinazione profilattica
preprečevalno zdravstvo medicina preventiva

rdečk|e [é] ženski spol množina, medicina Röteln množina
cepljenje proti rdečkam die Rötelimpfung

rdečke samostalnik
medicina (bolezen) ▸ rubeola, rózsahimlő

Salkova vakcina ženski spol medicina die Salk-Vakzine
cepljenje s Salkovo vakcino die Salk-Impfung

sêdlo (-a) n

1. sella; ekst. arcione:
čvrsto se držati v sedlu stare bene in sella
nadeti sedlo sellare
vzpeti se v sedlo montare in sella, in arcione
vreči iz sedla disarcionare, sbalzare di sella, far cadere di sella
jahalno, žensko sedlo sella da equitazione, sella per signora
tovorno sedlo basto

2. geogr. sella; metal. sacca; muz. cavigliere; agr.
cepljenje v sedlo innesto a gemma
anat. turško sedlo sella turcica

sinus² -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena)

I. krivina, zavinek, zavina, ovinek, zavoj, trebušasta okroglina, oblina, krog, lok, oblok, vzbuh, vzbuhlina, vzboklina, izboklina itd.: draco serpit … revolvens sese conficiensque sinus e corpore flexos Ci. poet., serpit humum (sc. serpens) flectitque sinus O. se zvija v krivine (zavoje), sinus ossis Cels., P. Veg. okroglina, izboklina, votlina, sinus; o krivini vinjaka (vinjeka, trtnika): Col., media flexu modico sinum faciunt lunae maxime similem Cu. „(ob)lok“, cuneus cedendo sinum dedit in medio L. je ustvaril (naredil) v središču lok, (sc. pontus) sinu perfundit harenam V., illum unda accepit sinu V. v svoje krilo, ut, si hostis intravisset, fronte simul et sinu exciperetur T. da bi sovražnika … prijeli od spredaj in zajeli v loku, extremi sinus orbis V. najvzhodnejši lok zemlje; in ipso fit nodo sinus V. kotanjasta vdolbinica (zarezica) (za cepljenje s popki (popčanje)); lokasta ureditev las = koder: ut fieret torto nexiles orbe sinus (sc. comarum) O.; vzboklina, izboklina, vzbuh od vetra napetih jader in (meton.) jadro samo: Lucan., Sil., Q., pleno pandere vela sinu O., si quem debit aura sinum O. = če bo sapa napela jadra, če bo veter napel jadra, sinus implere secundos V. ugodno napeti jadra, pinus ventis effusum praebuerat sinum Tib., velorum plenos subtrahis ipse sinus Pr.; vzboklina (glob, vglobitev, trebuh) ribiške ali lovske mreže, meton. mreža sama: Pl. (?), pulcher adest onager: mitti venatio debet dentis Erythraei: iam removete sinus Mart., incidit Adriaci spatium admirabile rhombi … implevitque sinus Iuv.; mreža = pajčevina: quam laxus ad flatus ac non respuenda quae veniant sinus! Plin. —

II. occ.

1.
a) morski zaliv, zatòk, draga: Ci., S., H., Tib., Plin., Suet. idr., sinus ad urbem flectitur Ci., qui sinus quosdam obsedisse maritumos … dicuntur Ci., naves ex portu sinuque adversariorum abducere C., Thesprotius sinus L., Illyricos penetrare sinus V., sinus Tarenti V.; meton. kopno (kopnina, zemlja, ozemlje, dežela), ki tvori zaliv (zatok), ob zalivu ležeče kopno, zemeljski rt ipd.: testes sunt omnes sinus atque portus Ci., segetibus … maxime in sinu Aenianum evastatis L., iam in sinum Maliacum venerat (sc. z vojsko po kopnem) L., beatos Campaniae sinus promitti T., quantum ingenti terrarum sinu ambitur T., in ultimos Galliae sinus Iust.
b) pesn. poglobitev, vdolbina, kotanja, globel, razpoka, prepad, udrtina, udor, udorina, podor, ponor, starejše zaglobje zemlje, razse(d)lina: terra in ingentem sinum consedit L. se je močno vdrla, prišlo je do velike udorine, terra immenso sinu laxata patuit Sen. tr., immenso sinu placido quieta labitur Lethe vado Sen. tr.
c) metaf. (o gorah) izstopajoči del, štrleči del, štrlina, čelo: paullatim laxare se sinus montium coeperant Cu., velut sinu quodam flexuque curvatum Cu.

2.
a) vzboklina pri obleki, guba, zgiba, zagiba, pregib, nabòr, nabórek, gubovje, gubosklad: sinu ex toga facto L., sinus vestis, quem nodo colligarat Cu., croceam chlamidem sinusque in nodum collegerat auro V., nuda genu nudoque sinus collecta fluentis V., sinūs implere floribus O., plenos flore referre sinus O.; poseb. guba (vzboklina, nabor, zgiba, pregib, nabòr) rimske toge, ki so jo dajali čez levo ramo in roko ter jo z levico držali skupaj tako, da je preko prsi nastala široka guba (zgiba), v kateri so kot v kakem toku ali žepu hranili in nosili razne reči: sinus togae L., sinus praetextae Suet., sinum effundere (razpustiti) L.; preg.: aliquid ferre sinu laxo H. v ohlapni zgibi (gubi), torej tako, da se lahko izgubi = malo se brigati za kaj, malo biti mar komu za kaj.
b) tok, žep, denarnica (denar so nosili v gubi toge): cedo mihi ex ipsius sinu litteras Syracusanorum Ci., litteras in sinu ponere L., sinūs ponderat Pr. preiskuje žepe, aurum in sinu eius invenerunt Q., sinum subducere alicui rei Sen. ph. ne hoteti sprejeti česa, braniti se česa, otepati se česa, eorum in sinum omnia congerebant Plin. iun., abditis pecuniis per occultos aut ambitiosos sinus T. v žepih (denarnicah) nizkih in višjih oseb, rapinarum provincialium sinus Plin. (o osebi) = „dajalec v žep“, prikrivalec, potuhar, zatajevalec, utajevalec, exquiri novos sinus et varia praedandi vocabula T., praedam omnem in sinum contulit Lamp. je vtaknil v svoj žep, si je prisvojil; pren.: optatum negotium sibi in sinum delatum esse dicebat Ci. da mu je … (nepričakovano) „padlo v krilo (v naročje)“ = da ga je bil … (nepričakovano) deležen; meton. telesni del pod togino gubo, nedra, nedrje, prsi, naročje, krilo, roke, od tod tudi objem: manum in sinum meretrici ingerere Ter., venisti in sinum tuae mimulae Ci., scortum in sinu consulis recubans L., in sinu iuvenis ponere cervicem O., in sinu natos tenere O., paternos in sinu ferens deos H., usque metu micuere sinus O., implevitque sinum sanguis V., opposuit sinum stricto ferro T., sinum ad ima crura deduxit Suet., sinu germanam amplexa fovebat V., gelu rigentem colubram sinu fovit Ph., rapta sinu matris O., sinus meos fugit Pr.; preg.: in sinu gaudere Ci. veseliti se v notranjosti (v sebi, v srcu) = skrivoma, skrivaj, na skrivnem, potiho(ma), na tihem; prim. Sen. ph. (Epistula 105, 3), tacito gaudeat ille sinu Tib., in tacito cohibe gaudia clausa sinu Pr., plaudere in sinum Tert. na tihem zase; occ. drob, (materino) telo: tacto concipit illa sinu O.
c) pesn. sinekdoha gubasto (nagubano, zgubano) oblačilo, v pl. = obleka: Tyrio prodeat apta sinu Tib., aurato ali purpureo conspicienda sinu O., indue regales sinus O., herbas imitante sinu Stat., enormes non ille sinus … legens Stat. —

III. metaf.

1. nedrje, krilo, naročje = prisrčna ljubezen, prisrčno občevanje, ljubeznivo varstvo, ljubeznivo (prijazno) zavetje, ljubezniva (prijateljska) obramba ali zaščita: non gestandus in sinu est? Ter. zelo ljubiti in čislati, in sinu est meo Ci. ep. moj ljubljenec je, eum res publica suo sinu complexuque recipiet Ci., adulescens ex sinu patriae ereptus Ci., aliquem ex sinu gremioque patriae abstrahere Ci., Bibulum noli dimittere ex sinu tuo Ci. ep., genus de eius dilectu, immo vero de complexu eius et sinu Ci. izmed njegovih prijateljev in zaupnikov, calumniatores ex sinu suo apponere Ci., si in amici sinu defleas Plin. iun., simulationum falsa in sinu avi perdidicerat T., res publica in Vespasiani sinum cessisset T., confugit in sinum tuum concussa res publica Plin. iun., sinum praebere tam alte cadenti Sen. ph., cubiculum ac sinum offere T. zaupanje.

2. occ.
a) notranjost, notrina, sreda, sredina, osrčje: in sinu urbis sunt hostes S., in hoc urbis otio et intimo sinu pacis Plin. iun. prav sredi miru, in urbe ac sinu cavendum hostem T., in sinu bellum Sil., nascuntur in ipso bella sinu Cl.
b) globina, zakotje, zakotek: Ci., non enim fecimus altos nimis et obscuros in his rebus quaestionum sinus Gell. pri teh preiskavah nisem zašel v preskrivne (prevelike, prehude) globine.
c) oblast, moč (prvotno „žep“): opes Cremonesium in sinu praefectorum fore T., omnem fortunam in sinu meo habui Dig.

steklína (-e) f med., vet. idrofobia, rabbia:
cepljenje proti steklini vaccinazione antirabbica
gozdna (silvatična)
steklina rabbia silvestre
mestna (urbana)
steklina rabbia urbana

tetanus [é] moški spol (-a …) medicina der Wundstarrkrampf
cepljenje proti tetanusu die Tetanusschutzimpfung

tetanus samostalnik
(bolezen) ▸ tetanusz

tifus samostalnik
(bolezen) ▸ tífuszTudi jaz sem dobila tifus takoj po vojni in izgubila vse lase. ▸ Én is tífuszos lettem közvetlenül a háború után, és kihullott az összes hajam.
Povezane iztočnice: pegasti tifus, pegavi tifus, trebušni tifus

tífus medicina typhus moški spol , fièvre ženski spol typhoïde, typhoïde ženski spol

pegasti tifus typhus exanthématique
cepljenje proti tifusu vaccination ženski spol antityphoïdique

tífus med tifus m ; fiebre f tifoidea

pegasti tifus tifus exantemático
cepljenje proti tufusu vacunación f antitífica

tuberkuloz|a [ó] ženski spol (-e …) medicina die Tuberkulose (kostna Knochentuberkulose, kožna Hauttuberkulose, pljučna Lungentuberkulose, sklepna Gelenktuberkulose)
proti tuberkulozi Tuberkulose-
(boj die Tuberkulosebekämpfung, zaščitno cepljenje die Tuberkuloseschutzimpfung)

tuberkuloza samostalnik
(bolezen) ▸ tuberkulózisPovezane iztočnice: aktivna tuberkuloza, pljučna tuberkuloza, kožna tuberkuloza, kostna tuberkuloza