Franja

lymphāceus 3 (lympha) bister kot studenec = kristalno čist, kristalno svetel: M.

mamar sesati (na materinih prsih); figurativno pohlepno požirati, žreti; pod streho spraviti

dar de mamar a un niño otroka dojiti
mamarse (Am) opijaniti se
no mamarse el dedo biti premeten (bister)

mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.

nāris -is, f (iz indoev. kor. *nas- nos(nica); prim. skr. nā́sā [nom. du.] nos, nāsikā [f. sg.] nosnica, nos, lat. nāsus = sl. nos = hr. nôs = lit. nósis = stvnem. nasa = nem. Nase, sl. nozdrv (iz indoev. *nasrā (fem. ali kolekt. obl. subst. adj. *nasro- nosen, nosu pripadajoč)) = hr. nȍzdrva = nem. Nüstern (pl.), lit. nasraĩ žrelo, usta)

1. nosníca, nozdrv; sg.: suco ab altera nare … infuso Plin.; pl.: patulis captavit naribus aures V., lucem naribus efflant equi V.

2. sinekdoha = nos; sg. (pesn.): Ap., panda loquenti naris erat O., acta retro naris medioque est fixa palato O., defluxere comae, cum quis et naris et aures O., inque cava nullus stet tibi nare pilus O., de nare loqui Pers. skozi nos govoriti, nosljati, hohnjati, pl. nos kot vohalo (poseb. če nosnici obravnavamo kot dejavni, kot npr. pri vohanju ali pri vihanju nosu): Min., spiritum naribus ducere Varr., fasciculum ad narīs admovebis? Q., reticulumque ad narīs sibi admovebat … plenum rosae Ci., nares corrugare Q. nos vihati, pomrdniti, namrdniti se, ne sordida mappa corruget narīs H. da umazana brisača ne povzroči, da gost zaviha nos = da se umazana brisača gostu ne zagnusi, omnis copia narium H. obilica vsega, kar prija nosu, obilica blagodišečih cvetlic, naribus utilis Agre O. z občutljivim nosom, ostrega voha, inflatae narium cavernae Cael. = nosnice.

3. meton. nos kot telesni ud, s katerim se izraža bistroumna sodba, porog, gnev: Lucilius … emunctae naris H. ali emunctae naris senex Ph. „useknjenega“, „čednega“, „čistega“, torej tenkega, tenkočutnega, prefinjenega nosu = dober opazovalec, bistre sodbe, zelo razsoden, natančen in bister opazovalec, bistra ali prebrisana glava, prebrisanec, naspr.: iuvenis naris obesae „debelega“, torej nič kaj tenkega nosu = brez bistroumja, prav nič bistroumen; acutae nares H. tanek nos, naribus uti H. ali nimis uncis naribus indulgere Pers. (po)rogati se (komu), naribus derisus, contemptus, fastidium significari solet Q.; nos za izražanje jeze: diram tuam animam in naribus primoribus vix pertuli edepol Afr. ap. Non., eduxi animam in primoribus naribus Luc. ap. Non. (po nekaterih izdajah in primoribus partibus naris).

4. metaf. odprtina, ustje prekopa, jarka: canalis ducatur habens nares ad locum patentem Vitr., nares fossae Vop.

niteō -ēre -uī

1. biti masten: qui nitent unguentis, qui fulgent purpurā Ci.

2. dobro rejen, porejen, obilen, tolst, masten, debel, bohoten biti: parcius n. H., sinere in proprius membra nitere bonis Pr., unde sic, quaeso, nites aut quo cibo fecisti tantum corporis? Ph., tellus nitet Petr., arbores nitent (sc. agri) Plin.; od tod tudi

2. lep, čeden, ličen, zal, brhek biti: miseri, quibus intentata nites H. ki ne poznajo tvoje lepote, nitet ante alias regina Stat.

3. obilovati, obilo (v izobilju) biti česa: quod (sc. vectigal) … in pace niteat Ci., res ubi magna nitet domino sene H., omnia nobilibus oppidis nitent Plin.

4. svetiti se, blesteti, lesketati se, bleščati se (ljubko in lepo, zlasti o gladkih in mastnih stvareh): nitet diffuso lumine caelum Lucr., luna potest solis radiis percussa nitere Lucr., deterius Libycis olet aut nitet herba lapillis? H., carmina ni sint, ex numero Pelopis non nituisset ebur Tib., in quo diversi niteant cum mille colores O., aera nitent usu O., vere nitent terrae O., nitent templa marmore T., murice tinctā veste nites Mart.; metaf. svetiti se = odlikovati se: illorum vides quam niteat oratio Ci., ubi plura nitent in carmine H. — Od tod pt. pr. nitēns -entis

1. masten: coronatus nitentes malobathro Syrio capillos H.

2. (po)rejen, tolst: taurus V.; (o njivah in rastlinstvu) dobro obdelan, sveteč se, bohoten, vesel: campi, culta V., herba O., arbor Gell.; od tod (o osebah) lep, brhek: uxor Cat., cum desiderio meo nitenti … libet iocari Cat., qua nullā nitentior … femina O. gorša.

3. obilovajoč, obilen, poln, napolnjen: mensae H. polne.

4. sveteč se, svetel, bleščeč, blesteč, lesketajoč se: oculi V., frondes auro nitentes V. od zlata lesketajoče se, zlatobleščeče, Cyclades H. (zaradi kamnolomov marmorja), arma … nitentia ante rem, deformia inter sanguinem et vulnera L., Lucifer Tib., astra O., solis equi Val. Fl., nitentior ostro flos O.; metaf. sijajen, imeniten, odličen, izvrsten, izboren, izreden, slaven: Lucretius, consul anni prioris, recenti gloria nitens L., oratio (naspr. horrida) Ci., non patre nitens linguave Sil., ingenium Stat. jasen, bister; subst. n. pl.: aetas defodiet condetque nitentia H.

potoček samostalnik
1. (manjši potok) ▸ csermely, patakocska, érPoleti je tod veliko gorskih studencev, potočkov in majhnih rek. ▸ Nyáron errefelé sok hegyi forrás, csermely és kisebb folyó található.
Slovenija je hribovita dežela in s skoraj vsakega malo večjega hriba teče vsaj en potoček. ▸ Szlovénia dombos vidék, és majdnem minden nagyobb dobról csermely bugyog.

2. (o odtekanju tekočine) ▸ vékony patakMoje dlani so postale potne in po hrbtenici mi je stekel tanek potoček znoja. ▸ Izzadni kezdett a tenyerem, a hátgerincemen vékony patakban csorgott az izzadság.Po licu se mu je stekal potoček krvi. ▸ Az arcán vékony patakban csorgott a vér.Kuhinja je bila polna sopare, ki se je zbirala na šipah in pocurljavala v majhnih potočkih. ▸ A könyha tele volt gőzzel, amely az ablakokon gyülemlett össze és vékony patakokban csorgott alá.

razúm intellect moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , intelligence ženski spol , entendement moški spol

zdrav razum bon sens, sens commun
imeti bister (oster) razum avoir l'esprit clair (pénétrant, perspicace), avoir une intelligence claire (pénétrante), avoir de la perspicacité
razum bistriti, ostriti affiner l'esprit (ali l'intelligence)

razúm intelecto m ; razón f ; mente f ; inteligencia f

bister razum inteligencia despierta
zdrav razum sentido m común, buen sentido m, sano criterio m

ready¹ [rédi] pridevnik
pripravljen, gotov; hiter, brz; spreten, vešč, okreten, sposoben (at, in v, pri)
voljan, rad; nagnjen (k); neposreden, bližnji, ki je na dosegu, pri roki, primeren; udoben, lahek, preprost; kratek, direkten (način, pot)
trgovina uporaben; otipljiv, prijemljiv, čist
arhaično takojšen (o plačilu)

ready capital obratni kapital
a ready consent hitra, takojšnja privolitev
ready for death pripravljen na smrt
ready for sea pripravljen za odhod na morje, za izplutje
ready for take-off pripravljen za vzlet
a ready pen figurativno spreten pisec
a ready reply hiter, odrezav odgovor
ready source pripravljene (izdatne) zaloge
a ready speaker spreten govornik
ready to suspect nagnjen k sumničenju
a ready workman spreten, okreten delavec
a ready writer pisatelj, ki hitro ustvarja
dinner is ready večerja je pripravljena (servirana)
the readiest way najpreprostejši, najlažji način (to pay one's debts plačevanja dolgov)
tickets ready! pripravite vozovnice, prosim!
I am ready to go pripravljen sern za odhod, da grem
you are too ready to criticize others ti kar prehitro kritiziraš druge
he is not clever, but he is ready on ni bister, a kaže dobro voljo
he is ready with excuses on ima hitro izgovore pri roki
he is ready to get angry on hitro vzkipi, se razjezi
he was ready to faint skoraj onesvestil se je
I was ready to drop with fatigue komaj sem se držal na nogah od utrujenosti
to find a ready market (sale) naleteti na dober odjem, dobro iti v prodajo
English money finds ready acceptance everywhere angleški denar povsod radi sprejemajo
to give a ready consent rad privoliti
to have a ready report biti odrezav
to get (to make) ready pripraviti (se)
he seized the readiest weapon pograbil je prvo orožje, ki mu je prišlo v roke
ready, steady, go! šport pripravljeni, pozor, zdaj!

sagace [sagas] adjectif bistroumen

un homme fort sagace zelo bister človek

screw² [skru:] prehodni glagol
pritrditi z vijakom (on na)
priviti; ojačiti, okrepiti; pritiskati, tlačiti, izkoriščati
figurativno strogo izpraševati; obračati (one's head glavo)
vrteti; zviti; nakremžiti, deformirati (obraz)
neprehodni glagol
dati se priviti
figurativno vrteti se, viti se; izvajati pritisk
figurativno biti skopuh, krvoses
šport zavrteti se v stran

to screw o.s. into s.th. figurativno vmešati (vsiliti) se v kaj
to screw a lock on the door z vijaki pritrditi ključavnico na vrata
he screws his tenants on privija, izkorišča svoje najemnike
he screwed his face into a sort of smile skremžil je obraz v nekak nasmešek
to screw one's face into wrinkles nakremžiti se
this nut screws well ta matica se dobro privija
his head is screwed (on) the right way figurativno ima glavo na pravem koncu, je bister
he screwed (a)round uneasily in his chair nemirno se je obračal na svojem stolu

see^*2 [si:]

1. prehodni glagol
videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

2. neprehodni glagol
videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

worth seeing vreden, da se vidi
I see! razumem!
see?, do you see? razumeš?, razumete?
as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
let me see naj (malo) premislim
to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
he saw me on business obiskal me je poslovno
to see death pretrpeti smrt
I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
he came to see me prišel me je obiskat
they have seen better days poznali so boljše čase
to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
go and see him pojdi ga obiskat
to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
to see s.o. home spremiti koga domov
I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
I shall not live to see it tega ne bom doživel
I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
to see a play ogledati si gledališko igro
to see red sleng pobesneti
to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
to see the sights ogledati si znamenitosti
he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
to see stars vse zvezde videti (od udarca)
see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom

Solomon [sɔ́ləmən] samostalnik
Salomon (tudi figurativno)

he is no Solomon figurativno on ni iznašel smodnika, ni ravno bister

sorcier, ère [sɔrsje, ɛr] masculin, féminin čarodej, -jka, čarovnik, -ica; adjectif čarodejski, čarovniški

(vieille) sorcière stara, grda, zlobna ženska
chasse féminin aux sorcières lov na čarovnice
(familier) ce n'est pas sorcier to ni težavno
cet homme n'est pas sorcier ta človek ni noben prekanjenec, pretkanec
il ne faut pas être grand sorcier pour cela ni treba biti posebno bister, spreten za to; to ni nobena čarovnija

studênec (-nca) m

1. fonte, sorgiva; sorgente:
bister studenec fonte limpida
zajemati vodo iz studenca attingere acqua alla fonte
geogr. arteški studenec pozzo artesiano
presihajoči studenec fonte intermittente

2. pren. (vir) fonte

3. pren. (velika količina) diluvio;
studenec besed diluvio di parole

transcendant, e [-sɑ̃dɑ̃, t] adjectif presegajoč druge, superioren; načdčuten, transcendenten

il n'est pas transcendant on ni posebno bister

úm (-a) m ingegno, ragione, intelletto, testa, mente:
spoznati s srcem, ne z umom conoscere col cuore, non con la mente
imeti bister, pronicljiv um avere una mente acuta, perspicace
dejavnost uma attività della ragione
kritičen, ustvarjalen um ingegno critico, creativo
eden največjih sodobnih umov uno dei maggiori intelletti del tempo
pren. priti na um saltare in mente
pren. biti čisto iz uma (od razburjenosti, strahu) essere fuori di sé
pren. koga spraviti iz uma far impazzire qcn.
kričati kakor iz uma gridare come pazzi
filoz. čisti, praktični um ragione pura, ragione pratica

vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd

vuelo deportivo športno letanje
vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
vuelo a vela jadralno letanje
a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
de alto vuelo visoko leteč; ošaben
alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
coger vuelo (fig) (z)rasti
coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
pasar a vuelo preleteti
reanudar el vuelo nadaljevati polet
tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
vuelos pl letalna peresa (ptic)
levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav

wall¹ [wɔ:l]

1. samostalnik
stena, zid (tudi figurativno)
(trdnjavsko) obzidje
množina, vojska utrdbe, nasip, okop; ločilna stena, pregraja, bariera; del pločnika ob zidu

within the walls znotraj zidov, v notranjosti mesta, figurativno znotraj (nekega področja)
within four walls figurativno strogo zaupno
with one's back to the wall figurativno v težavnem položaju, v škripcih
walls have ears stene (zidovi) imajo ušesa
to be up against a brick wall figurativno ne moči (iti) naprej
to give s.o. the wall odstopiti komu prostor, da lahko gre ob zidu (kot počastitev), figurativno pustiti komu prednost
to go to the wall figurativno biti pritisnjen ob zid, biti premagan, podleči, propasti; pasti pod stečaj
to meet a dead wall figurativno ne naleteti na razumevanje
to paint the devil on the wall figurativno slikati vraga na zid
to run one's head against a wall figurativno hoteti z glavo skoz zid, skušati napraviti nekaj nemogočega
to see through brick wall figurativno biti zelo bister
to send s.o. to the wall pritisniti koga ob zid, pognati koga v škripce
to take the wall of s.o. ne odstopiti komu mesta ob zidu; imeti prednost pred kom

2. pridevnik
stenski; zidni

wall clock stenska ura
wall crane tehnično konzolno dvigalo
wall creeper skalni plezavček (ptič)
wall fruit agronomija špalirsko sadje
wall game šport vrsta nogometa (v Etonu)
wall knot vozel na koncu vrvi
wall lizard zoologija sivi kuščar
wall map stenski zemljevid
wall newspaper stenski časopis, stenčas
wall painting stensko slikarstvo, slika na zidu, freska
Wall Street (W.S.) ameriško finančna četrt v New Yorku; figurativno moč ameriškega kapitala (denarja, financ)
wall tower stolp v obzidju
wall tree agronomija špalirno drevo
wall walk pokrit hodnik na grajskem, mestnem zidu za obrambo

ἀγλᾰός 3 ep. poet. [Et. iz ἀ-γλαϜός, sorodno z γλαυκός svetel, γελάω smejati se, γλήνη zenica, oko] svetel, sijajen, bliščeč; čist, bister (ὕδωρ), slaven, krasen, prelep (υἱός, ἄποινα, δῶρα).