Franja

Zadetki iskanja

  • Beinahezusammenstoß, der, es kam zu einem Beinahezusammenstoß skoraj bi bilo prišlo do trka, malo je manjkalo, pa bi se zaleteli...
  • bekommen*

    1. (erhalten) dobiti, dobivati; zadobiti, zadobivati

    2. (v podobnih zvezah naznačuje začetek dejanja:) Hunger bekommen postati lačen; Angst bekommen zbati se, začeti se bati; Risse bekommen razpokati; einen Schrecken bekommen prestrašiti se; eine Krankheit bekommen zboleti; zu Gesicht bekommen uzreti

    3. einen Bus, Zug usw.: ujeti

    4. (gut tun) prijati, prilegati se, koristiti

    5. fertig bekommen skončati; figurativ er bekommt es fertig zu ... čisto podobno bi mu bilo, da bi ...
  • Bellerophōn -ōntis, m (Βελλεροφῶν): Ci., H., Iuv., Hyg. idr., in Bellerophontēs -ae, m (Βελλεροφόντης): H. (z abl. Bellerophontē), Hyg., Aus., Serv. Belerofont, sin korint. kralja Glavka, Sizifov vnuk. Ker je umoril nekega Belera (Belleros) iz Korinta, je pobegnil v Arge h kralju Proitu, ki je na obrekovanje svoje žene Anteje poslal mladeniča k svojemu tastu, likijskemu kralju Jobatu s pismenim naročilom, naj Belerofonta usmrti. Toda Jobat ga ni hotel sam ubiti, temveč mu je velel, naj se spusti v boj s Himero (gl. Chimaera). Belerofont je Himero s pomočjo krilatega konja Pegaza premagal in ubil. Njegovo pravo ime je bilo sicer Hiponoj (Hipponoos), a ko je umoril Belera, se je imenoval Belerofont (= Beleromorec). Na omenjeno Proitovo pismeno naročilo se nanaša verz: Aha, Bellerophontem tuus me fecit filius Pl. (Bachides 810). Od tod adj. Bellerophontēus 3 (Βελλεροφόντειος) Belerofontov, belerofontski: equus (= Pegasus) Pr., habenae Cl.
  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • Bellōna -ae, f, st.lat. Duel(l)ōna, gen. Duel(l)ōnāī, f (bellum, st.lat. duellum) Belona, Duelona, rim. boginja bojev, Marsova sestra in spremljevalka, oborožena s krvavim bičem. Njeno svetišče je bilo na Marsovem polju zunaj Servijevega obzidja ob zahodni rebri gradu (arx) poleg Flaminijevega cirkusa (Circus Flamininus). Tukaj so se zbirali senatorji na zborovanjih, na katerih so zasliševali konzule, ki so se poganjali za triumfom, in tuje poslance; vsi ti namreč niso smeli vstopiti v mesto: Pl., V., H., L., O. idr. Belonini svečeniki so si ob prazniku svoje boginje (24. III.: dies sanguinis) rezali kožo na rokah in nogah, iztekajočo kri pa so žrtvovali boginji ali pa so jo sami popili: Lucan., Lact., Min. Od tod subst. Bellōnāria -ae, f „Belonina zel“, neke vrste razhudnik (solanum), ki so ga Belonini svečeniki uporabljali ob njenem prazniku: Ap. h.; Bellōnāriī -ōrum, m Belonariji, Belonini svečeniki: Acr.
  • beneficium (benificium) -iī, n (benefacere)

    1. dobro delo, dobrota, zasluga, usluga, milost: ut malefacii quam beneficii potius immemores essent L., in re publica multo praestat benefici quam malefici immemorem esse S., senatus et populus Romanus benefici et iniuriae memor esse solet S., nec enim si tuam ob causam cuiquam commodes, beneficium illud habendum est, sed feneratio Ci., beneficium alicui dare Ci. ali alicui tribuere Ci., N., Cu., Sen. ph. ali alicui offerre C. ali in aliquem conferre (deferre) Ci. ali beneficio aliquem afficere Ci. dobroto izkaz(ov)ati komu, beneficia accipere (ab aliquo) Ci. dobrote preje(ma)ti (od koga), beneficio devinciri (obligari) Ci., beneficium tueri Ci., Plin. iun. dobroto v srcu ohraniti, hvaležno priznavati, beneficia mutua N. medsebojne usluge, alicuius beneficia in aliquem C., S. zasluge za koga, aliquid in beneficii loco petere Ci. ali in beneficio relinquere L. kot uslugo (milost), in summo beneficio impetrare Ci. kot veliko dobroto (milost), beneficii causā ali per beneficium Ci. iz dobrote (ljubezni).

    2. abl. beneficio po posredovanju, po prizadevanju, po zaslugi, s pomočjo, zaradi česa, po čem: hoc beneficio Ter. s tem sredstvom, beneficio suo Ariovistum finem facturum iniuriis C., beneficio deorum C. z božjo pomočjo, nostri consulatus beneficio Ci., beneficio sortium C. po žrebanju, beneficio silvarum Hirt. v varni zaščiti gozdov.

    3. drž.pr.
    a) ugoditev, odlikovanje, odlika, počastitev, podelitev (kake službe ali časti), povišanje ali napredovanje (v službi), predpravica: S., T., populi Romani beneficium sibi extorqueri C., Atticum civem facere studebant, quo beneficio uti (sprejeti) noluit N., cum suo magno beneficio esset Ci. ker mu je bilo njegovo priporočilo v veliko hvalo, ut tribuni militum … a populo crearentur, quae antea … dictatorum et consulum ferme fuerant beneficia L. predpravica, cooptatio collegiorum ad populi beneficium transferebatur Ci. je postajalo predpravica ljudstva, in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. (gl. aerārium pod aerārius), in beneficium recepti Vell. v podelitev državljanstva, centuriones sui beneficii Suet. njegove kreature; aliquid sui beneficii facere storiti kaj odvisno od svoje milostne volje Suet., Iust., pren.: Sen. ph.
    b) svoboščina, posebna pravica, pooblaščenje: beneficium militare, anulorum, religionis Icti., beneficium liberorum Suet. oprostitev od sodništva zaradi določenega števila otrok.

    Opomba: Sinkop. obl. (vulg.) benficium: Pl., Ter., Ph.
  • bescheiden*1

    1. (Bescheid geben) sporočiti (kaj), informirati (o), abschlägig bescheiden zavrniti (kaj), odbiti, sporočiti negativen odgovor

    2. sich bescheiden biti skromen, (sich begnügen mit) zadovoljiti se z

    3. jemandem etwas: es war mir nicht beschieden... ni mi bilo dano
  • beschieden: es war ihm nicht beschieden ni mu bilo dano
  • besed|a [é] ženski spol (-e …)

    1. das Wort [ množina za besede v stavku: Worte, množina za nepovezane/posamezne besede: Wörter] (častna Ehrenwort, ključna Schlüsselwort, modna Modewort, osnovna Grundwort, posebej priljubljena Lieblingswort, živa das gesprochene Wort); (besedilo) das Wort
    sklepna besed das Nachwort
    spremna besed das Geleitwort

    2. vezana, nevezana: die Rede (gebundene Rede, ungebundene Rede)

    3. religija das Wort (Gospodova Wort des Herrn, Božja Wort Gottes/Gottes Wort)
    deset besed die zehn Worte

    4. pri učenju jezikov: die Vokabel
    učiti se besede Vokabeln lernen
    lingv. das Wort (trizložna dreisilbiges Wort, samostalniška substantivisches Wort, narečna mundartliches Wort)
    črkovati/podčrtavati besede (bestimmte) Wörter buchstabieren/unterstreichen
    beseda:
    mož beseda ein Mann von Wort
    žal besed ein böses Wort (med nama ni bilo žal besede unter uns ist kein böses Wort gefallen)
    |
    beseda je o … es ist die Rede von …
    beseda je nanesla na … die Rede kam auf …
    beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
    beseda ni konj Fragen steht jedem frei
    vsaka beseda je odveč jedes Wort ist zu schade
    |
    o tem sploh ni tekla beseda davon war keine Rede
    častna beseda das Ehrenwort
    besede:
    dolžina besede die Wortlänge
    pomen besede die Wortbedeutung
    zadnji glas besede (izglasje) der Auslaut
    v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes
    niti besede kein (einziges) Wort, nicht ein Wort (niti besede ni rekel o tem das erwähnte er mit keinem Wort)
    ne privoščiti niti besede keines Wortes würdigen
    ne imeti nobene besede figurativno nichts zu sagen haben, nichts zu bestellen haben (pri bei), nichts zu melden haben
    ni vredno besede (es) ist nicht der Rede wert
    |
    besedo, dve ein paar Worte
    samo besedo! nur ein Wort!
    dati/vzeti besedo das Wort erteilen/entziehen
    imeti besedo das Wort haben
    imeti glavno besedo das große Wort haben
    imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben
    držati besedo zu seinem Wort stehen, das Wort halten
    poprijeti besedo das Wort ergreifen
    požreti besedo das Wort nicht halten
    prelomiti besedo wortbrüchig werden
    dal sem (komu) besedo ich bin bei (jemandem) im Wort
    spregovoriti odkrito/resno besedo (s kom) ein offenes/ernstes Wort reden (mit jemandem)
    reči dobro besedo za (koga) für (jemanden) ein (gutes) Wort einlegen
    vzeti besedo iz ust/z jezika das Wort aus dem Mund/von der Zunge nehmen
    |besed|e množina:
    pohvalne besede Lobesworte
    prazne besede leere Worte
    |
    izbira/izbor besed die Wortwahl
    nimam besed! mir fehlen die Worte! ich bin sprachlos!
    ne izgubljaj besed! spar dir die Worte!
    ne izgubljati besed kein Wort über … verlieren
    obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen
    krčevito iskati besede nach Worten ringen
    požirati besede koga (jemandem) am Mund hängen
    |
    brez besede oditi: wortlos, ohne ein Wort (zu sagen)
    brez besed wortlos
    osupel: sprachlos; karikatura: ohne Worte
    ostati brez besed: ostal je … es hat ihm die Rede verschlagen
    do besede:
    priti do besede zu Wort kommen
    pustiti do besede sprechen lassen
    k besedi:
    prijaviti se k besedi sich zu Wort melden
    prijava k besedi die Wortmeldung
    |
    na besedo verjeti/ubogati: aufs Wort
    na besede koga ne dam veliko auf (jemandes) Worte gebe ich nicht viel
    |
    od besede do besede Wort für Wort
    preiti od besed k dejanjem den Worten Taten folgen lassen
    |pri besedi:
    ko sem že/ravno pri besedi da ich gerade das Wort habe
    |
    s svojimi besedami mit eigenen Worten
    povedati s svojimi besed wiedergeben, zgodbe: nacherzählen
    |v besedo:
    seči/skočiti v besedo ins Wort/in die Rede fallen
    |
    v besedi in sliki in Wort und Bild
    v nekaj besedah mit wenigen Worten
    v dveh besedah mit zwei Worten
    |
    z besedo na dan! heraus mit der Sprache!
    priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
    z besedo in dejanjem in/mit Wort und Tat
    z besedami na nakaznici/čeku: in Worten
    z drugimi besedami mit anderen Worten
    izraziti z besedami in Worte kleiden
    |
    prijeti za besedo beim Wort nehmen
    prositi za besedo ums Wort bitten
  • best3 [best] prislov
    najbolje, najugodneje

    to give it best odreči se
    you had best najbolje bi bilo, če bi
    as best one could na vso moč
  • betriebsam agilen, podjeten, prizadeven; Adverb živahno, es ging betriebsam zu bilo je živahno
  • better3 [bétə] prislov
    bolje, primerneje

    to be better bolje se počutiti
    to be better off biti v boljšem položaju, biti premožnejši
    I had better start bolje bi bilo, če bi že začel
    you had better not bolje ne!, tega vam ne svetujem
    I know better ne boste me ukanili, ne dam se potegniti za nos
    ameriško, pogovorno you'd better believe it lahko mi verjameš
    so much the better, all the better tem bolje
    to get better okrevati
    I like it none the better for it zato mi ni nič ljubši
    he always knows better nič si ne da dopovedati
    I thought better of it bolje sem si premislil
  • bi partikula

    1. pri ponujanju:
    bi (malo/kaj) möchtest du/ möchten Sie (ein wenig/etwas)
    jaz bi čaj ich möchte (Tee)/ich würde (Tee) nehmen

    2.
    to bi bilo das wäre

    3.
    to bi prineslo das würde (bringen)

    4.
    če bi wenn … wäre/ würde; wäre/würde (er/sie/es)
    ko bi wenn … (gewesen) wäre/ würde; wäre/würde (er/sie/es) … (gewesen) [irreal]

    5.
    da bi um zu (da bi prišel/naredil um zu kommen/ machen)
    da ne bi um nicht zu (da ne bi pozabil um nicht zu vergessen)

    6.
    ne da bi ohne zu (ne da bi se prepričal ohne sich zu vergewissern)

    7.
    kakor da bi als (ob) (kakor da bi bil čakal več ur als ob ich schon Stunden gewartet hätte)
  • bi

    šel bi j'irais
    to bi bilo krivično ce serait injuste
    ko bi utegnil si j'avais le temps
    rad bi prebral j'aimerais lire, je lirais volontiers
    sprehoditi bi se moral il devrait aller faire un tour
    odšel je, ne da bi se bil poslovil il est parti sans avoir pris congé
  • bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon)

    1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
    to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
    iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
    kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
    sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole

    2. (za izražanje želje, trditve)
    želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
    prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!

    3. (za izražanje domnneve)
    po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata

    4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
    odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
    ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
    Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei.
  • bicho moški spol mrčes; žival; pokvečen človek

    mal bicho gadja zalega; zloben človek
    allí no hubo un bicho viviente žive duše ni bilo tam
    bicho mala nunca muere kopriva ne pozebe
  • bien1 [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

    eh bien! no! no torej!
    bien que čeprav, dasi
    si bien que tako da
    ou bien ali pa
    aussi bien que prav tako kot, kot tudi
    quand bien même celó če, tudi če
    bien sûr gotovo, seveda
    bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
    bien entendu samoumevno, se razume, seveda
    bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
    les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
    bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
    un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
    c'est bien lui to je (res) on
    c'est bien simple to je čisto preprosto
    il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
    elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
    il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
    on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
    c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
    j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
    aller, se porter bien dobro se počutiti
    tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
    être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
    voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
    c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
    se donner bien de la peine zelo si prizadevati
    bien fait pour lui! prav mu je!
    vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
    vous avez bien de la chance imate veliko srečo
    venir bien (botanique) uspevati
    il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
    vouloir bien privoliti
    je voudrais bien savoir rad bi vedel
    il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
    cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
    rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
    tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro
  • bisognare

    A) v. intr. (pres. bisogna, bisognano) (samo v 3. osebi ednine in množine) biti potreben, potrebovati:
    ti bisognano altri denari? potrebuješ še denarja?

    B) v. intr. impers. biti treba:
    bisognava vedere! treba je bilo videti
  • bístven (-a -o) adj. essenziale, sostanziale, principale; quintessenziale; grande, madornale:
    med njima je bistvena razlika tra loro due c'è una sostanziale differenza
    zagrešiti bistveno napako fare un errore madornale
    bistvenih posledic ni bilo non vi sono stati effetti di (qualche) rilievo
  • bȉti bȕdēm in jèsam, sam, oni bȕdū i jèsu, su, vel. bȕdi, bȉjāh -āše, bȅjāh -āše, bȉh bȋ, bȉo bíla, bȕdūći
    1. biti: ne zna se šta će biti od njega; srećan bio!; bit će, biće kiše deževalo bo; on ne bude lijen i skoči na mene on ne bodi len skoči name; on nije znao kako se to zove; juče si bila u gradu, je li? jesi li rado u školi - Jest, rado sam u školi; kad budeš gotov sa zadatkom, dođi k meni u sobu; noćas nisam dobro spavao; preko ljeta bijahu često veliki pljuskovi
    2. biti, eksistirati: mnoge stvari jesu i bivaju, ma da mi o njima ništa ne znamo
    3. dogajati se: šta bi dolje, čovječe?
    4. biti podoben: nešto je na tebe, a nešto ima od mame
    5. postati: od šugava praseta zdravo svinjče bude
    6. tikati se: što je do mene, ja sam uvijek spreman da pomognem
    7. napovedovati, slutiti: ako se krušac soli znoji, opet je to na kišu
    8. bilo kako bilo v vsakem primeru; bilo pa prošlo to je bilo, pa sedaj ni več, pa je sedaj končano; biti komu trn u oku biti komu trn v peti; biti s kim na dobroj nozi biti si s kom dober, biti si s kom v komolce; biti s kim na rđavoj nozi grdo se s kom gledati; biti naodmet biti odveč; neka bude tvoja volja zgodi se tvoja volja; biti načistu biti si na jasnem; biti u svakoj čorbi mirođija povsod vtikati svoj nos; još je on bio u riječi, kad se otvore vrata ravno je on govoril, ko so se odprla vrata