Franja

Augēās (Augīās) -ae, m (Αὐγείας) Avgeja, Avgija, Helijev in Nevpidamin sin, epejski kralj v Elidi, argonavt, ki mu je Herkul na Evristejevo povelje v enem dnevu počistil goveji hlev (v katerem je bilo 3000 goved), tako da je skozenj napeljal reko Alfej; hlev baje že trideset let ni bil očiščen: Hercules, qui Augeae egessit κόπρον Varr. ap. Non., Hercules Augiae regis bovile uno die purgavit Hyg., Augeas rex in Graecia excogitasse (namreč gnojenje njiv) traditur Plin.; preg.: cloacas Augeae purgare Sen. ph. Avgejev hlev čistiti = trdo in neprijetno delo opravljati. Od tod adj. Augēus 3 Avgejev: Augēis stabulis Aus. — Soobl. Auge͡us -eī, m Avgej: Hyg., Sen. tr., Ap., Augei stabulis Aus. (drugi berejo Augēis stabulis).

avantage [avɑ̃taž] masculin prednost; premoč; odlika, talent; ugodnost, korist, dobiček; zadovoljstvo

à l'avantage de quelqu'un komu v prid
avantages en nature deputat, prejemek v naravi poleg redne plače
avoir l'avantage du vent imeti ugoden veter
vous auriez avantage à vous taire bolje bi bilo, če bi molčali
j'ai l'avantage de vous connaître drago, v zadovoljstvo mi je, da vas poznam
vous avez sur lui cet avantage que ... v tem ste pred njim, ga prekašate, da ...
à quoi dois je l'avantage de votre visite? čému naj se zahvalim za zadovoljstvo ob vašem obisku?
être à son avantage biti (trenutno) močnejši kot navadno
faire valoir ses avantages uveljaviti svoje odlike, talente
se montrer, paraître à son avantage pokazati se s svoje najboljše strani
prendre, perdre l'avantage dobiti, izgubiti prednost, premoč
cela présente beaucoup d'avantages to daje številne prednosti, koristi
profiter de son avantage izkoristiti svojo prednost
tirer avantage de quelque chose imeti korist od česa, okoristiti se s čim
ne pas s'en tirer à son avantage slabo odrezati, podleči, ne zmagati

avere^*

A) v. tr. (pres. hō)

1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem

2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati

3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje

9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

B) m

1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

avizírati to notify; to announce; trgovina to advise

avizirali so nas, da je bilo blago odposlano we are advised that the goods have been dispatched

avtobus samostalnik
(prevozno sredstvo) ▸ autóbusz, buszNa avtobusu je bilo skupno 48 ljudi, 46 potnikov in dva voznika. ▸ Az autóbuszon összesen 48 fő tartózkodott, 46 utas és két sofőr.
Povezane iztočnice: dvonadstropni avtobus, nizkopodni avtobus, delavski avtobus, mini avtobus, brezplačni avtobus, letališki avtobus, mestni avtobus, šolski avtobus, turistični avtobus, primestni avtobus, posebni avtobus, medkrajevni avtobus, smučarski avtobus, lokalni avtobus, nadomestni avtobus

bajè según el rumor público; (según lo que) dicen; (según) se dice; se suena

baje je bolan dicen que está enfermo
baje je bilo mnogo žrtev dicen (ali parece ser, ali informan) que ha habido muchas víctimas

balin samostalnik
(najmanjša krogla pri balinanju) ▸ pallinó, célgolyóNa turnirju je bilo organizirano tudi nagradno bližanje ter zbijanje balina. ▸ A versenyen bocsamérkőzést is szerveztek, melynek célja minél inkább megközelíteni vagy eltalálni a pallinót, a kis golyót.

bannière [banjɛr] féminin bandero; prapor, zastava; populaire srajca

bannières déployées z razvitimi zastavami
voile féminin en bannière plapolajoče jadro (ki ni pritrjeno na spodnjih oglih)
combattre, se ranger sous la bannière de quelqu'un bojevati se pod zastavo kake osebe, biti v njegovi stranki, biti z njim
il a fallu la croix et la bannière treba je bilo napeti vse sile

barder³ [-de] verbe intransitif; (populaire)

ça barde, ça a bardé, ça va barder to je, to je bilo, to bo nevarno, hudo, figuré vroče

be [bi:] neprehodni glagol & pomožni
biti, obstati, obstajati; eksistirati; nahajati se; veljati, stati; počutiti se; obiskati; morati; bodi

I am better bolje se počutim
I am cold (warm, hot) zebe me (toplo, vroče mi je)
to be hard up biti v stiski
here you are izvoli(te), na(te), tu imaš (imate)
to be from the purpose biti neprimeren, zgrešiti namen
to be right prav imeti
to be wrong ne imeti prav, motiti se
how are you? kako se imaš (imate)?; kako se ti (vam) godi?
how much is this? koliko stane?
if it were not for him če bi njega ne bilo
it is going to rain gotovo bo deževalo, na dež kaže
what is that to you? kaj vam to mar?
it is not in me to ni v mojem značaju, nisem tak
he lived to be 80 doživel je 80 let

bear¹ [bɛə] samostalnik
zoologija medved
figurativno neotesanec, neroda; borzni špekulant na padec vrednot
navtika, sleng metla

a bear leader inštruktor in spremljevalec mladeniča, spremljevalec blaziranega tujca
bridled bear mladenič v vzgojiteljevem spremstvu
sell not the bear's skin before you have caught the bear ne delaj računa brez krčmarja, ne zidaj gradov v oblakih
astronomija Great (Little) Bear Veliki (Mali) voz
trgovina bear operation borzna špekulacija na padec cen
trgovina bear covering nakup borznih papirjev za prikrivanje špekulacij na padec vrednosti
to take a bear by the tooth po nepotrebnem se izpostavljati nevarnosti
had it been a bear it would have bitten you zmotil si se; ni bilo tako strašno kot je kazalo

beau [bo] masculin gizdalin; kar je lepo, lepota, lepa stvar; prijetna, zanimiva plat (česa)

le culte du beau kult lepote
un vieux beau preveč koketen starec
c'est du beau! ta je pa lepa!, lepo se vedeš! (ironično)
le baromètre est au beau barometer kaže lepo
le temps se met au beau dela se lepo vreme
acheter du beau kupiti lepo, kvalitetno blago, dobro kupiti
le plus beau de l'histoire, c'est que ... najlepše pri stvari (pa) je, da ...
il s'est arrêté au plus beau du récit ustavil se je v pripovedovanju, ko je bilo najbolj zanimivo
faire le beau šopiriti se; postaviti se pokonci ali sesti na zadnje noge (o psu)

bebček samostalnik
1. (umsko manj razvit človek) ▸ értelmi fogyatékos, kelekótya
So ravnali z njimi, kot da so neumni bebčki, ki ne znajo brati in jim je treba vsako stvar razložiti dvakrat? ▸ Úgy kezelték őket, mintha ostoba gyerekek lennének, akik nem tudnak olvasni és akiknek mindent kétszer kell elmondani?
"Lej," je rekel počasi, kot bi razlagal bebčku. ▸ „Nézd...” – mondta lassan, mintha egy kelekótyához beszélne
Enega otroka, ki je za vedno ostal bebček, so rešili, za ostale tri pa je bilo prepozno. ▸ Az egyik csecsemőt, aki szellemileg mindig visszamaradott lesz, sikerült megmenteni, de a másik háromnak már túl késő volt.

2. izraža negativen odnos (neumen ali nespameten človek) ▸ tökkelütött, féleszű, gyengeelméjű
Vsi pravijo, da tisti, ki pride na tekmo dopingiran, je res bebček. ▸ Mindenki azt mondja, hogy aki bedoppingolva érkezik egy versenyre, az valóban féleszű.
Seveda natančno veste, kako ste najeli kredit, vendar ste upali, da v komisiji sedijo sami bebčki. ▸ Ön persze pontosan tudja, hogyan vette fel a hitelt, de remélte, hogy a bizottságban csak tökkelütöttek ülnek.

bédast stupid, silly, foolish; simple, idiotic ZDA pogovorno dumb; soft-headed; dull; brainless; ridiculous

nisem tako bédast! I know better!
tako bédast pa nisem I am not such a fool
bédast kot noč as stupid as a donkey, as thick as a plank
bilo je bédasto od mene it was very stupid of me
ta bédasti natakar that fool of a waiter

Beinahezusammenstoß, der, es kam zu einem Beinahezusammenstoß skoraj bi bilo prišlo do trka, malo je manjkalo, pa bi se zaleteli...

bekommen^*

1. (erhalten) dobiti, dobivati; zadobiti, zadobivati

2. (v podobnih zvezah naznačuje začetek dejanja:) Hunger bekommen postati lačen; Angst bekommen zbati se, začeti se bati; Risse bekommen razpokati; einen Schrecken bekommen prestrašiti se; eine Krankheit bekommen zboleti; zu Gesicht bekommen uzreti

3. einen Bus, Zug usw.: ujeti

4. (gut tun) prijati, prilegati se, koristiti

5. fertig bekommen skončati; figurativ er bekommt es fertig zu ... čisto podobno bi mu bilo, da bi ...

Bellerophōn -ōntis, m (Βελλεροφῶν): Ci., H., Iuv., Hyg. idr., in Bellerophontēs -ae, m (Βελλεροφόντης): H. (z abl. Bellerophontē), Hyg., Aus., Serv. Belerofont, sin korint. kralja Glavka, Sizifov vnuk. Ker je umoril nekega Belera (Belleros) iz Korinta, je pobegnil v Arge h kralju Proitu, ki je na obrekovanje svoje žene Anteje poslal mladeniča k svojemu tastu, likijskemu kralju Jobatu s pismenim naročilom, naj Belerofonta usmrti. Toda Jobat ga ni hotel sam ubiti, temveč mu je velel, naj se spusti v boj s Himero (gl. Chimaera). Belerofont je Himero s pomočjo krilatega konja Pegaza premagal in ubil. Njegovo pravo ime je bilo sicer Hiponoj (Hipponoos), a ko je umoril Belera, se je imenoval Belerofont (= Beleromorec). Na omenjeno Proitovo pismeno naročilo se nanaša verz: Aha, Bellerophontem tuus me fecit filius Pl. (Bachides 810). Od tod adj. Bellerophontēus 3 (Βελλεροφόντειος) Belerofontov, belerofontski: equus (= Pegasus) Pr., habenae Cl.

bēllo

A) agg.

1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne

3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

B) avv.

1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

2.
alla bell'e meglio površno

C) m (samo sing.)

1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!

2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je

3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

Č) m (f -la)

1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

2. ljubček, ljubica

Bellōna -ae, f, st.lat. Duel(l)ōna, gen. Duel(l)ōnāī, f (bellum, st.lat. duellum) Belona, Duelona, rim. boginja bojev, Marsova sestra in spremljevalka, oborožena s krvavim bičem. Njeno svetišče je bilo na Marsovem polju zunaj Servijevega obzidja ob zahodni rebri gradu (arx) poleg Flaminijevega cirkusa (Circus Flamininus). Tukaj so se zbirali senatorji na zborovanjih, na katerih so zasliševali konzule, ki so se poganjali za triumfom, in tuje poslance; vsi ti namreč niso smeli vstopiti v mesto: Pl., V., H., L., O. idr. Belonini svečeniki so si ob prazniku svoje boginje (24. III.: dies sanguinis) rezali kožo na rokah in nogah, iztekajočo kri pa so žrtvovali boginji ali pa so jo sami popili: Lucan., Lact., Min. Od tod subst. Bellōnāria -ae, f „Belonina zel“, neke vrste razhudnik (solanum), ki so ga Belonini svečeniki uporabljali ob njenem prazniku: Ap. h.; Bellōnāriī -ōrum, m Belonariji, Belonini svečeniki: Acr.

beneficium (benificium) -iī, n (benefacere)

1. dobro delo, dobrota, zasluga, usluga, milost: ut malefacii quam beneficii potius immemores essent L., in re publica multo praestat benefici quam malefici immemorem esse S., senatus et populus Romanus benefici et iniuriae memor esse solet S., nec enim si tuam ob causam cuiquam commodes, beneficium illud habendum est, sed feneratio Ci., beneficium alicui dare Ci. ali alicui tribuere Ci., N., Cu., Sen. ph. ali alicui offerre C. ali in aliquem conferre (deferre) Ci. ali beneficio aliquem afficere Ci. dobroto izkaz(ov)ati komu, beneficia accipere (ab aliquo) Ci. dobrote preje(ma)ti (od koga), beneficio devinciri (obligari) Ci., beneficium tueri Ci., Plin. iun. dobroto v srcu ohraniti, hvaležno priznavati, beneficia mutua N. medsebojne usluge, alicuius beneficia in aliquem C., S. zasluge za koga, aliquid in beneficii loco petere Ci. ali in beneficio relinquere L. kot uslugo (milost), in summo beneficio impetrare Ci. kot veliko dobroto (milost), beneficii causā ali per beneficium Ci. iz dobrote (ljubezni).

2. abl. beneficio po posredovanju, po prizadevanju, po zaslugi, s pomočjo, zaradi česa, po čem: hoc beneficio Ter. s tem sredstvom, beneficio suo Ariovistum finem facturum iniuriis C., beneficio deorum C. z božjo pomočjo, nostri consulatus beneficio Ci., beneficio sortium C. po žrebanju, beneficio silvarum Hirt. v varni zaščiti gozdov.

3. drž.pr.
a) ugoditev, odlikovanje, odlika, počastitev, podelitev (kake službe ali časti), povišanje ali napredovanje (v službi), predpravica: S., T., populi Romani beneficium sibi extorqueri C., Atticum civem facere studebant, quo beneficio uti (sprejeti) noluit N., cum suo magno beneficio esset Ci. ker mu je bilo njegovo priporočilo v veliko hvalo, ut tribuni militum … a populo crearentur, quae antea … dictatorum et consulum ferme fuerant beneficia L. predpravica, cooptatio collegiorum ad populi beneficium transferebatur Ci. je postajalo predpravica ljudstva, in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. (gl. aerārium pod aerārius), in beneficium recepti Vell. v podelitev državljanstva, centuriones sui beneficii Suet. njegove kreature; aliquid sui beneficii facere storiti kaj odvisno od svoje milostne volje Suet., Iust., pren.: Sen. ph.
b) svoboščina, posebna pravica, pooblaščenje: beneficium militare, anulorum, religionis Icti., beneficium liberorum Suet. oprostitev od sodništva zaradi določenega števila otrok.

Opomba: Sinkop. obl. (vulg.) benficium: Pl., Ter., Ph.