Franja

šést six

ni še šést let star he is not six yet
6:1 (= zanesljivo) six to one
pomnožiti s šést to sextuple, to multiply by six

šifrêr (-ja) | -ka (-e) m, f glej šifrant | šifrantka 1

števílka (-e) f

1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari

3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza

tákšen (-šna -o) adj. glej tak 1

tàm adv.

1. lì, là (per lo stato in luogo):
tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
tu in tam, tu pa tam qua e là

4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

5. (na isti stopnji) lì, là:
spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem

teak (-a) ipd. glej tik 1 ipd.

têči to run; to flow, to stream; (čas) to go by (ali on), to pass by, to roll by; (stroj) to go, to work, to play; (promet) to circulate; (posoda) to leak, to run out

beseda mu teče gladko he speaks fluently (ali volubly, glibly)
stvar teče gladko things are running smoothly (ali like clockwork), things are going swimmingly (ali without a hitch), it's all plain sailing, VB žargon it's a doddle
kri teče blood is (being) shed (ali spilt)
kri je tekla there has been bloodshed
kri mu teče iz nosa he has a nose bleed, his nose is bleeding
têči v prazno (motor) to idle
zadeva še teče the affair is still continuing (ali is not over yet)
pusti stvari, da tečejo, kot hočejo! let things take their course!
voda teče iz pipe the tap is running
kri, ki mi teče po žilah the blood coursing through my veins
obresti tečejo od 1. maja the interest runs (ali accrues) from May 1st
teči, kot da bi šlo za življenje to run for dear life

teme samostalnik
1. (del glave) ▸ fejtető, tetőŽe dalj časa opažam večje izpadanje las, predvsem na temenu. ▸ Már régóta nagyobb hajhullást észlelek, különösen a fejtetőmön.

2. geometrija (točka) ▸ csúcsZapiši koordinati temena in enačbo simetrijske osi pripadajoče parabole. ▸ Írd le a csúcs koordinátáinak és a hozzájuk tartozó parabola szimmetriatengelyének egyenletét.
Presečišče simetrijske osi in parabole je teme parabole. ▸ A szimmetriatengely és a parabola metszéspontja a parabola csúcsa.

3. (o zaobljenem delu) ▸ csúcs, tetőTežje stroje za utrjevanje smemo uporabiti šele 1 m nad temenom cevi. ▸ A nehezebb tömörítőgépeket csak a cső teteje felett 1 m-rel szabad használni.
Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. ▸ A mély gépi szántás és a sírhely fekvése a dombtetőn ismét ráirányította a figyelmet az őskori alapra.

tipálnica (-e) f glej tipalka 1

trática (-e) f dem. od trata 1 praticello

túlčast (-a -o) adj. glej tulast 1

vatén (-a -o) adj. glej vaten 1

velikost¹ [ó] ženski spol (-i …) die Größe; (dimenzija) die Abmessung, odprtine: die Weite, Öffnungsweite; zemljišča: (prostranost) die Ausdehnung; problema ipd.: die Größenordnung, die Größenklasse; -größe (nadnaravna Überlebensgröße, naravna Lebensgröße, Naturgröße, običajna/normalna Normalgröße, originalna Originalgröße, povprečna Durchschnittsgröße, pretirana/prevelika Übergröße, črk Schriftgröße, dopisnice Postkartengröße, minimalna Mindestgröße, platna Leinwandgröße)
… velikosti Größen-
(določevanje die Größenbestimmung, razlika v der Größenunterschied, red die Größenordnung)
v velikosti … -groß
(golobjega jajca taubeneigroß, v nadnaravni velikosti überlebensgroß, v naravni velikosti lebensgroß, v velikosti 1 marke markstückgroß, v velikosti krožnika tellergroß)
v velikosti od … do im Größenbereich von … bis …
sortiranje po velikosti die Klassensortierung

vkljúčno adv.

1. incluso, inclusivamente, compreso; entro:
prošnje je treba oddati do vključno 1. januarja le domande vanno presentate entro e non più tardi del 1^o gennaio

2. incluso, compreso:
cena kosila (s pogrinjkom in postrežbo) je okoli pettisoč tolarjev il pranzo costa sui cinquemila talleri, tutto compreso
organizirati poročno slavje vključno z vsem, kar gre zraven organizzare una festa di nozze con tutti i suoi annessi e connessi

vlógica (-e) f dem. od vloga 1 particina

vpisnina samostalnik
(plačilo za vpis) ▸ beiratkozási díjDolžan pa je plačati vpisnino za 1. letnik rednega študija. ▸ Köteles azonban befizetni a beiratkozási díjat a nappali tagozat 1. évfolyamára.

vsákdo everybody; everyone; anyone, anybody; (ločeno) each

vsákdo od njih je dobil 1 tolar they got 1 tolar each
vsákdo po svojem okusu every man to his taste
kakor vsákdo vé as every one knows
vsákdo to lahko naredi anybody can do it
vsákdo, ki nekaj pomeni everybody who is anybody
vsákdo za sebe (figurativno) everyone must stand on his own feet, every tub must stand on its own bottom
vsákdo je sebi najbližji (figurativno) charity begins at home
vsákdo (= vsi) (arhaično) all the world and his wife

vsí ➞ ves

vsí skupaj, vsi in vsak all and sundry; arhaično (vse, kar leze in gre) all the world and his wife (so bili tam were there)
Vsi sveti religija, praznik 1. nov. All Saints' Day, Allhallows

vzhodna fronta stalna zveza
zgodovina (v 1. svetovni vojni) ▸ keleti front
Sopomenke: ruska fronta

začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)

zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
začéti diskusijo to start a discussion
začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
začéti pogajanja z to enter into negotiations with
začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
začéti pogovor z to engage in a conversation with
začéti govor to begin a speech
začéti kampanjo to open a campaign
začéti prepir to begin to quarrel
začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
začéti peti to burst into song
začel je pisati he began writing (ali to write)
začel je z malega he began on a small scale
zopet je začelo deževati the rain has set in again
šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
začni(te) od začetka! begin at the beginning!
slabo je začel he has had a bad start
začel je piti (figurativno) he has taken to drink
predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year