Franja

občánski (-a -o) adj. del cittadino, dei cittadini

občeljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo

občepráven (-vna -o) adj. di, del diritto comune

občínski (-a -o) adj. comunale, del comune, municipale:
občinska hiša palazzo comunale, municipio
občinska skupščina assemblea comunale
občinska oblast municipalità
občinski svet consiglio comunale
občinska uprava amministrazione comunale
občinski davki imposte comunali
pog. občinski mož assessore comunale; impiegato comunale
občinski sluga messo comunale
občinski tajnik segretario del Comune, comunale
občinski pesjak stabulario
občinski zdravnik medico condotto

Oberbau, der, Baukunst, Architektur zgornji del, zgornji ustroj

Oberbauch, der, zgornji del trebuha, žlička

Oberbauchgegend, die, zgornji del trebuha, žlička

Oberkörper, der, trup, zgornji del telesa

Oberschnabel, der, Tierkunde zgornji del kljuna

Oberteil, der, vrhnji/gornji del; beim Stiefel: golenica

obhóden¹ (-dna -o) adj. del giro; di, della ronda; astr.
obhodna doba tempo di rotazione; periodo di orbita
voj. obhodna patrulja ronda, pattuglia di ronda

òbjāvnica ž
1. prednja straža koč del mrtve straže, opozorilnica
2. opazovalnica za stražarje prednje straže
3. pismeno sporočilo

oblástven (-a -o) adj. di, del potere, delle autorità; ufficiale

obmetáti (-méčem) | obmetávati (-am)

A) perf., imperf.

1. gettare addosso, su; bombardare (tudi pren.):
koga obmetavati s paradižniki prendere qcn. a pomodorate

2. coprire di; dare del:
obmetavati z žaljivkami coprire di insulti, svillaneggiare
obmetavati koga s strahopetcem dare a uno del vigliacco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obmetavati z vprašanji fare un sacco di domande a
pren. obmetavati koga z blatom diffamare qcn.

B) obmetáti se (-méčem se) | obmetávati se (-am se) perf., imperf. refl. gettarsi:
obmetavati se s kepami fare a palle di neve
obmetavati se s kamenjem tirarsi sassi, fare a sassate

obmóčen (-čna) adj. del territorio, territoriale; della zona, zonale; adm. del mandamento, mandamentale; distrettuale; regionale:
območno središče capoluogo della zona

òbočje s obočje, del obraza ob očeh, ob očnici

obračúnski (-a -o) adj. di, del conto; del conteggio; di compensazione, compensativo; di liquidazione:
obračunska enota unità di compensazione
obračunsko obdobje esercizio finanziario

obrázen (-zna -o) adj. del volto, del viso; facciale:
obrazne poteze lineamenti
anat. obrazni živec nervo facciale

obréden (-dna -o) adj.

1. rituale; di, del rito; rel. liturgico:
obredne knjige libri rituali
obredne posode vasi rituali

2. pren. solenne

obróben (-bna -o) adj.

1. del bordo, dell'orlo; navt.
obrobna vrv ralinga, marginalia
obrobni okrasek (na generalskih uniformah) greca

2. marginale (tudi ekst.), al margine; episodico:
obrobne opombe note al margine, marginalia
obrobni problemi problemi marginali

3. limitrofo; periferico:
obrobne pokrajine regioni limitrofe