Franja

tit² [tit] samostalnik
protiudarec, povračilo

tit for tat milo za drago, šilo za ognjilo; kakor ti meni, tako jaz tebi
to give tit for tat vrniti milo za drago, vrniti enako

titan samostalnik
1. kemija (kemijski element) ▸ titánSopomenke: Ti

2. (o velikosti in moči) ▸ titánMünchenski Bayern proti Real Madridu, to je dvoboj titanov za nogometne sladokusce. ▸ A Bayern München a Real Madrid ellen, a focirajongóknak ez a titánok viadala.
Komisija je bila sprva tarča kritik, da cilja z davkom na ameriške digitalne titane Google, Amazon in Facebook. ▸ A bizottságot először az a kritika érte, hogy az adókkal az amerikai digitális titánokat, a Google-t, az Amazont és a Facebookot célozta meg.
Sopomenke: kolos

3. (bajeslovno bitje) ▸ titán
Kronos, poveljnik titanov, je denimo po navodilu matere s srpom kastriral lastnega očeta. ▸ Kronos, a titánok vezére, anyja utasítására sarlóval kasztrálta saját apját.

Tītān -ānis (-ānos), acc. -āna in -ānem, m (Τιτάν) Titán, nav. pl. Tītānēs -um, acc. -ānas (-ānēs), dat. in abl. klas. le Tītānīs (od redke soobl. Tītānus -ī, m: Naev. fr., Pl., Arn., Hyg., Aug.) Titáni, po grškem mitološkem izročilu starejši rod bogov, ki je vladal pred olimpskimi bogovi, šest sinov boga Urana in njegove soproge Gaje: Oceanus (Okean), Iapetus (Japet), Coeus (Kojos), Crius (Krios) Hyperion (Hiperion) Cronus (Kronos). Ti so pod Krono(so)vim (Saturnovim) vodstvom vrgli Urana s prestola; nato je vladal Kronos (Saturn), dokler ga ni izpodrinil Zevs (Jupiter): Pl., Ci., H., O. idr. Poseb. sg. Titan

1. = Helios (Sol), sin Hiperiona in Teje (Theia): O., V., Tib.

2. = Prometheus, Japetov sin: Iuv. — Od tod adj.

1. Tītāniacus 3 titánski: dracones (ker so zrasli iz krvi Titanov) O.

2. Tītānius 3 (Τιτάνιος) titánski: pubes V. = Titani, Titania astra V. = sonce in mesec; k temu gr. fem. Tītānis -idis in -idos, acc. -ida, voc. Tītāni titánska: pugna Iuv. Titanov z Jupitrom; od tod subst.
a) Tītānia -ae, f Titánij(k)a, potomka kakega Titana, npr. α) Diana (kot boginja meseca), Apolonova (Helijeva) sestra: O. β) Latona, Kojeva (Kojosova) (Coeus) hči: O. γ) Kirka (Circe), Titanova (Helijeva) hči: O. δ) Pira (Pyrrha), Epimelajeva hči, Japetova vnukinja: O.
b) Tītānis -idis, f = Tītānia Titánida, npr. α) Kirka (Circe): O. β) Tetis (Tethys), sestra Titanov: O. γ) Titanis Trivia (= Diana): Enn. fr.; patron. Tītānida -ae, f = Tītānia Titánida: Themidis filiae Titanidae Hyg.

tjá inter. (izraža pomislek, začudenje) to', ma va' là:
tja, pa ti tvoji prijatelji ma va' là, che razza di amici hai!

to¹ (tega, temu, to, pri tem, s tem)

1. das; da-, dar- (proti temu dagegen, čez to darüber, za to dafür, o tem darüber, pri tem dabei, s tem damit, dadurch …)
čemu to/kaj naj bi s tem? was soll das?
odkod ti to/odkod si to vzel? wo hast du das her?

2.
to je/to se pravi das heißt

3.
to, da … [daß] dass …/die Tatsache, [daß] dass …
kako to, da …? wieso …?

4. vezniško
zaradi tega deswegen
poleg tega dabei
kljub temu trotzdem
v tem ko/vtem ko indem
s tem da indem
|
to je dovolj! das reicht!
to je pa že preveč! jetzt schlägt's dreizehn!

tó ceci, cela , familiarno ça, ce

to je c'est-à-dire (c.-à-d.)
kaj je to? qu'est-ce que c'est?, qu'est-ce que cela?
to pa ne! non pas!, familiarno ça non!
to je moj prijatelj voici mon ami
to je dobro! voilà qui est bien!, familiarno ça c'est bien!
to je bilo veselje! quelle joie!
to ti je bil uspeh! pour un succès, ce fut un succès!, familiarno tu parles d'un succès!

tó adv. proprio; ○:
to je bil jezen, ko je ugotovil prevaro quando scoprì l'inganno montò su tutte le furie
pren. to ti je fant un giovanotto proprio in gamba
to ti je goljuf è proprio un gaglioffo

tocar [c/qu] dotakniti se, o-, po-tipati; ganiti; glasba igrati (na glasbilo); biti (ura); razžaliti; pokusiti (jed); okužiti (z); omeniti; domače (na)tepsti; zvoniti; tikati se (koga); pripasti

la caja, el tambor bobnati
tocar la campana zvoniti (z zvonom)
tocar de cerca (fig) biti vešč (v stroki, poslih)
tocar las consecuencias čutiti posledice
tocar (la) generala k orožju trobiti ali bobnati
tocar ligeramente rahlo se dotakniti, oplaziti; potipati
tocar el piano igrati na klavir
tocar todos los resortes vse sile napeti
tocar la trompa trobentati
le toca la mitad pripada mu polovica
eso me toca muy de cerca to se me zelo tiče
¡eso le toca a V.! to meri (leti) na Vas!
se lo tocaré (gl) zaigral Vam bom to
¿cuándo nos toca (la vez)? kdaj smo na vrsti?
ahora me toca a mí zdaj sem jaz na vrsti
me ha tocado el gordo (fig) zadel sem glavni dobitek
¡toca esos cinco! ¡tócala! udari (v roko)! naj velja!
¡toquemos! velja! udarimo v roke!
no tocamos este artículo tega artikla nimamo na zalogi
tocar a fuego zvoniti ob požaru
tocar a gloria pritrkavati na velikonočno soboto
tocar a misa zvoniti k maši
tocar a muerto mrliču zvoniti
tocar a su término (ali fin) h kraju iti, konče(va)ti se
a ti te toca obedecer ti moraš ubogati
en cuanto toca a mí kar se mene tiče
tocar en el corazón globoko ganiti, do srca iti
el buque no toca en este puerto ladja ne pristaja v tem pristanišču
tocarse dotikati se, trčiti; mejiti
tocárselas popihati jo, zbežati
los extremos se tocan skrajnosti se dotikajo

todo popolnoma

vaya V. todo derecho pojdite kar naravnost
así y todo kljub temu, vendarle
con dinero y todo kljub vsemu denarju, niti z denarjem; celó z denarjem ne
es todo oro je čisto zlato
rico y todo, nada conseguirás kljub svojemu bogastvu ne boš ničesar dosegel
tener todas las de perder imeti veliko smolo, ne imeti sreče
si vas tú, iré yo y todo če greš ti, grem tudi jaz

tomar od-, pre-, pri-vzeti; použiti, (po)piti; uloviti; zavzeti, osvojiti; dobi(va)ti, preje(ma)ti; najeti, v službo vzeti; kupiti; zapreti (pot, dohod); zamašiti; dohiteti; obiti, spreleteti; prilastiti si; imeti (por za); kreniti po poti

tomar aborrecimiento mrzeti
tomar aliento sapo zajeti
tomar los antecedentes vzeti osebne podatke
tomar un billete kupiti vozovnico
tomar café, cerveza kavo, pivo piti
tomar un camino kreniti po poti
tomar carnes zrediti se
tomar color dobivati barvo
tomar la comida jesti
tomar consejo za svet vprašati
tomar a cuestas na rame vzeti
tomar un dependiente vzeti v službo nameščenca
tomar (el) desayuno zajtrkovati
tomar disposiciones ukreniti
tomar estado lotiti se poklica; poročiti se
tomar la fresca iti na svež zrak
tomar el gusto (a) vzljubiti
tomar un mal hábito navzeti se slabe navade
tomar (el) ímpetu zalet vzeti
tomar informes informirati se, poizvedovati
tomar la lección a izprašati lekcijo (učenca)
tomar lecciones (con) jemati inštrukcije (pri)
tomar nota de na znanje vzeti
tomar la palabra povzeti besedo
tomar la palabra (a) koga za besedo prijeti
tomar a pecho a. k srcu si kaj vzeti
hay que tomar un partido treba se je odločiti (zavzeti stališče)
tomar el pelo (a) prevarati, oslepariti, za norca imeti
tomar puerto zapluti v pristanišče
tomar la puntería meriti na
tomar una resolución (ali decisión) sprejeti sklep
tomar soleta popihati jo
tomar taquigráficamente stenografirati
tomar té, café piti čaj, kavo
tomar tierra pristati (letalo)
tomar vida oživeti
tomar vuelo širiti se
hacer tomar dati (zdravila)
le tomó el sueño spanec ga je premagal
le ha tomado la vez prehitel ga je
tomar odio (a) zasovražiti
los tomó la noche noč jih je prehitela
¡toma! hm! a tako! seveda! kajpak! ta je pa dobra!
tomar a su cargo prevzeti kaj
tomar a mal, tomar en mala parte (ali mal sentido) zameriti
tomar a risa vzeti kot šalo
tomar en serio resno vzeti
tomar por la derecha iti na desno
tomarse zarjaveti
tomarse con alg. spreti se s kom
tomarse interés (por) zanimati se (za)
tomarse la libertad drzniti si, dovoliti si
tomarse la molestia potruditi se
tomarse de orín zarjaveti
tomarse de polvo prašen postati
tomarse (del vino) opi(jani)ti se

tomber¹ [tɔ̃be] verbe intransitif pasti (padem); planiti (sur na); zadeti, naleteti, slučajno srečati (sur quelqu'un koga); théâtre propasti, doživeti neuspeh; izlivati se (reka); strmoglaviti (letalo, plezalec); priti (sur na) (pogovor); pripasti (sur quelqu'un komu); priti iz rabe, zastareti; oslabeti, pojemati, popustiti; poleči se (veter); umiriti se (morje); ohladiti se (jeza); izpasti, izpadati (zobje, lasje); pasti na (praznik)

tomber un lundi pasti na ponedeljek; nastopiti, pasti (noč); verbe transitif, familier na tla vreči, zrušiti, podreti, poraziti; zapeljati (une femme žensko)
il tombe de la pluie, de la grêle, de la neige dežuje, toča pada, sneži
il tombe à seaux lije kot iz škafa
sa colère est tombée jeza se mu je ohladila
sa joie tomba njegovega veselja je bilo konec
la pièce est tombée (à plat) gledališka igra je doživela neuspeh
les bras m'en tombent sem čisto osupel; ne morem več
tomber bien, mal o pravem, nepravem času priti; dobro, slabo naleteti
avoir un nez qui tombe imeti kljukast nos
faire tomber podreti na tla, prevrniti
faire tomber les difficultés odstraniti težave
faire tomber le gouvernement zrušiti vlado
laisser tomber quelqu'un (familier) pustiti koga na cedilu
faire tomber quelque chose spustiti na tla kaj, figuré opustiti kaj
tomber d'accord sporazumeti se, zediniti se, soglašati
tomber amoureux de quelqu'un zaljubiti se v koga
tomber en arrêt obstati, ustaviti se, postati (postojim)
tomber sur un bec de gaz (familier) naleteti na nenadno, nepremagljivo oviro
tomber sur quelqu'un planiti, vreči se na koga
tomber sur les bras de quelqu'un pasti komu v breme
cet argent tombe du ciel ta denar je prava mana z neba
tomber sous le coup d'une loi pasti, priti pod zakon
tomber en défaillance omedleti, onesvestiti se
tomber en démence zblazneti
tomber en désuétude priti iz rabe, zastareti
tomber en disgrâce priti v nemilost
tomber en faute pogrešiti
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet (o konju)
tomber en flammes zrušiti se v plamenih (o letalu)
tomber avec grâce (figuré) znati izgubiti, dobro prenesti poraz
tomber de toute sa hauteur pasti, kot je kdo dolg in širok
tomber juste o pravem času, ravno prav priti
tomber sous la main de quelqu'un pasti, priti komu v roke
tomber malade zboleti
tomber des nues, de son haut (figuré) kot z neba, iz oblakov pasti, biti zelo presenečen, osupel
tomber dans l'oubli pasti, priti v pozabo
tomber en panne (automobilisme) imeti defekt, okvaro
tomber dans le panneau (familier, figuré) nasesti, iti na led
tomber sur ses pieds, debout (figuré) pasti na noge, imeti srečo v nesreči, srečno jo izvoziti
tomber en proie à quelque chose postati plen česa, vda(ja)ti se čemu
ça tombe à propos, à pic, à point to pride ravno prav
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi, se zrušiti na tla
tomber à la renverse pasti vznak
tomber en ruines razpasti, razrušiti se; propasti
cela tombe sous le sens to je jasno, očitno
tomber de sommeil, de fatigue s težavo se držati na nogah od spanca, od utrujenosti
tomber à terre pasti na tla, figuré biti bob ob steno
tomber la veste odložiti suknjič, familier zavihati rokave, krepko se lotiti dela
tomber un adversaire zrušiti, premagati nasprotnika
cet article m'est tombé sous les yeux ta članek mi je (slučajno) prišel v roke

tón ton moški spol , note ženski spol ; (slikarski) ton moški spol , teinte ženski spol , nuance ženski spol

osnovni ton note tonique, accent moški spol tonique
visok (nizek) ton son moški spol aigu (grave)
dati ton, intonirati donner le ton, donner le la
v vseh tonih sur tous les tons
višji ton son moški spol harmonique, harmonique moški spol (supérieur)
vodilni ton son fondamental, (slikarstvo) ton dominant, couleur (ali teinte) dominante, (govora) ton général
spremeniti ton changer de ton, prendre un autre ton
prepovedujem ti ta ton je t'interdis ce ton

tooth¹ [tu:ɵ, ti:ɵ] samostalnik (množina teeth)
zob; tech zob (žage, glavnika itd.); zob kolesa; konica; kavelj; parožek
figurativno nagnjenje, posebna ljubezen (do)

tooth and nail figurativno z vso močjo; neizprosno
by the skin of one's teeth figurativno za las, komaj še (uiti)
in the teeth of kljub, navzlic; proti
the tooth of time zob časa
armed to the teeth oborožen do zob
long in the tooth star
a good set of teeth dobro zobovje
from the teeth outward figurativno površno
artificial tooth, false tooth umeten zob
corner (dog, eye, laniary) tooth podočnik
decayed tooth gnil zob
incisor (incision, cutting) tooth sekalec (zob)
loose tooth majav zob
milk (shedding) tooth mlečnik
molar (grinding) tooth kočnik
to clean one's teeth (o)čistiti si zobe
to clench one's teeth stisniti zobe
to cast s.th. in s.o.'s teeth komu kaj v zobe (v obraz) vreči; očitati
to cut one's (first) teeth dobi(va)ti (prve) zobe
to cut one's eye-teeth figurativno začeti spoznavati življenje
to draw s.o.'s teeth figurativno pristriči komu krila, napraviti koga neškodljivega
to escape by the skin of one's teeth za las uiti
to fight (to struggle) tooth and nail boriti se z vsemi močmi (zagrizeno, nepopustljivo)
to get one's teeth into s.th. zagristi se v kaj; trmasto (nepopustljivo) se česa lotiti
to grind one's teeth škripati z zobmi
to have a great tooth for fruit zelo rad imeti sadje
to have a sweet tooth biti sladkosneden, rad imeti sladkarije
to lie in one's teeth v obraz lagati; nesramno, predrzno lagati
to sail in the teeth of the wind pluti proti vetru
to set one's teeth stisniti zobe
this set my teeth on edge zaskominalo me je ob tem; to me je razburilo (ozlovoljilo)
to show ons's teeth pokazati zobe
to take the bit between one's teeth figurativno postati trmoglav; upreti se; osamosvojiti se

top³ [ô] (-a, -o) rob, nož, igla, svinčnik: stumpf; človek: (apatičen) stumpfsinnig, teilnahmslos; udarec: dumpf; les: gozdarstvo wahnkantig, baumkantig
poškodba s topim predmetom stumpfe Verletzung
topi var die Stumpfnaht
posta(ja)ti top stumpf werden

torcer [-ue-, c/z] z(a)viti, (s)kriviti, upogniti; (za)sukati; figurativno spremeniti

torcer su camino (ali ruta) kreniti s poti
el camino tuerce a derecha pot zavije na desno
torcer el cuello (a) komu vrat zaviti
torcer el gesto (fig) kisel obraz napraviti
torcer la justicia spačiti pravico
torcer las manos roke viti
torcer el morro, torcer el hocico nos vihati, kujati se, upirati se
torcer los ojos oči zavijati
torcer el pescuezo (a) komu vrat zaviti
torcer la voluntad (de) (fig) koga odvrniti od njegovega mnenja
torcerse zvi(ja)ti se, viti se; skisati se (vino); sesiriti se; drugega mnenja postati; spodleteti
torcerse un brazo roko si spahniti (zviti)

torch¹ [tɔ:č] samostalnik
(smolnata) bakla, plamenica
figurativno luč, plamen, svetloba
kemija, tehnično gorilnik

torch of Hymen ljubezenska strast
torch lamp tehnično spajkalka, spajkalnik
torch race tek (štafeta) z baklo v stari Grčiji
torch singer ameriško pevec, pevka sentimentalnih popevk
torch song ameriško sentimentalna ljubezenska pesem
torch welding plinsko varjenje
electric torch električna žepna svetilka
to hand on the torch figurativno naprej, drugim poda(ja)ti znanje ita.

tordre* [tɔrdrə] verbe transitif zviti, zvijati, viti, sukati; figuré skriviti, napačno tolmačiti

se tordre zvijati se; zvi(ni)ti si
tordre le linge ožemati perilo
(familier) tordre le cou à quelqu'un vrat komu zaviti
tordre les talons pošvedrati pete
se tordre (de rire), rire à se tordre zvijati se od smeha
il y a de quoi se tordre tu je kaj, čemur se lahko smejemo, čisto upravičeno se smejemo
c'est à se tordre človek bi počil od smeha
se tordre de douleur zvijati se od bolečine
se tordre les mains viti roke
se tordre le pied zviniti si nogo

tort [tɔr] masculin krivica; krivda, napaka; škoda

à tort po krivici, po krivem
à tort et à travers nepremišljeno, lahkomiselno, tjavdan
à tort ou à raison po krivici ali po pravici
j'ai tort nimam prav
tu as tort de tant fumer nimaš prav, da toliko kadiš
il a le tort de parler trop ima napako, da preveč govori
donner tort à quelqu'un ne dati prav komu
les faits m'ont donné tort dejstva so pokazala, da nisem imel prav
être dans son tort, être en tort ne imeti prav, biti krivičen
faire tort à quelqu'un delati komu krivico, škodovati komu
on me fait tort krivica se mi godi
fuire du tort à quelqu'un oškodovati koga, škodovati komu
se faire du tort škodovati si
Tu fais comme ceci? C'est un tort. Ti delaš tako? To je napak.
mettre quelqu'un dans son tort narediti koga krivega
parler à tort et à travers tjavdan govoriti
soupçonner quelqu'un à tort po krivici koga sumiti

tōrto² m krivica; krivda; žalitev:
a torto po krivici
a torto o a ragione upravičeno ali ne
avere torto ne imeti prav
avere torto a fare qcs. motiti se v čem
dare torto a qcn. komu ne dati prav
essere dalla parte del torto ne imeti prav, ravnati narobe
fare torto a qcn. delati komu krivico
fare torto a qcs. biti v nasprotju s čim
ti fa torto ni tebe vredno
fare un torto zagrešiti krivico, biti nepošten do

tôt [to] adverbe kmalu; zgodaj; vieilli hitro

plus tôt prej
trop tôt prekmalu, prezgodaj
le, au plus tôt kar najprej, čim prej
tôt ou tard prej ali slej
un jour plus tôt en dan prej
il ne viendra pas de si tôt ne bo prišel tako kmalu
mon travail seru terminé dans 15 jours au plus tôt moje delo ne bo končano pred dvema tednoma
se lever tôt zgodaj vsta(ja)ti
il a tôt fait d'apprendre à nager (kar) hitro se je naučil plavati
nous n'étions pas plus tôt rentrés qu'il fallut repartir nismo se še dobro vrnili, ke smo že morali zopet na pot
le plus tôt sera le mieux! čim prej, tem bolje!
ce n'est pas trop tôt! je že čas! no, končno!