Franja

plōrātillum -iī, n (demin. k plōrātus) tuljenje, jokanje, glasno toženje, glasna tožba: iam hercle ego faciam ploratillum, nisi te facio propitiam Pl.

plōrō -āre -āvī -ātum (prim. pluō, pluit)

I. intr.

1. kričati, kriče klicati: in Servi Tulli haec est: „si parentem puer verberit, ast olle plorassit (= ploraverit) paren[s], puer divis parentum sacer esto P. F., plorare nunc flere, sed apud antiquos inclamare significat Fest.

2. jokaje ali tarnaje kričati, glasno jokati, jadikovati, plakati, tarnati, tožiti, javkati, stokati, tuliti (naspr. ridere): faciam plorantem illum Pl., plorando fessus sum Ci., nil sibi legatum praeter plorare H., discunt lacrimare decenter quoque volunt plorant tempore quoque modo O., lacrimandum est, non plorandum Sen. ph., plorare est cum voce flere Serv., olim in ridendo, nunc in plorando libertas Ci., plorando fessus sum Ci. sit sem (dovolj imam) javkanja, javkanja (tarnanja, stokanja) sem se naveličal, te iubeo plorare H. (zakletev = gr. οἰμώζειν λέγω σοι) da bi te plentalo! bes te nesi (lopi, plentaj)! vrag te vzemi (pocitraj)!, plorare alicui Tib. svoje solze komu liti = prelivati solze pred kom, jokati na prsih koga, zjokati se pred kom (vpričo koga). —

II. trans. objokovati kaj, žalovati, jokati, tarnati, javkati, stokati zaradi koga (česa), nad kom (čim), za kom (čim): raptum iuvenem, turpe commissum H., ploratus rogus O., aliena Q.; z ACI ali inf.: Pr., aquam hercle plorat, quom lavat, profundere Pl., ploravere (kričali so) suis favorem non respondere meritis H., me tamen obicere incolis plorares Aquilonibus H.

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse

3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi

4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela

6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare

B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, rizzarsi

2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

3. pog. riprendersi

pobrati¹ (pobêrem) pobirati

1. s tal ipd.: aufnehmen, aufheben, auflesen, aufklauben; kaj raztresenega: aufsammeln, einsammeln; hrošče, gosenice z rastline: absammeln, ablesen; zanke pri pletenju: aufnehmen; ptič, kura zrnje: picken, aufpicken

2. denar: kassieren, človek zase: einstreichen; davke, prispevke: eintreiben, erheben; na silo: mit Gewalt wegnehmen

3. pridelek: ernten, abernten

4. maščobo, olje s površine tekočine: abschöpfen, smetano: absahnen (tudi figurativno); dobiček: einheimsen
pobrati (velik) dobiček Reibach machen

5. koga, kaj holen gehen; avtostoparja: mitnehmen; figurativno kaj/koga slabega: aufgabeln, z ulice: von der Straße auflesen
|
pobrati jajca iz gnezda ein Nest ausnehmen
pobrati šila in kopita sich auf die Socken machen, seine Siebensachen packen, das Weite suchen
hudič ga/te naj pobere! der Teufel soll ihn/dich holen!, hol's der Geier!

pobráti ramasser, (re)cueillir, collecter, relever, prendre ; (sadje itd.) faire la cueillette ; (pisma) lever

pobrati se s'en aller, déguerpir, décamper, s'éclipser, s'esquiver, pogovorno filer sans demander son reste
pobrati članarino recueillir les cotisations
pobrati klasje glaner
pobrati jo s'éclipser, s'enfuir, se sauver, filer, tourner (ali montrer) les talons, familiarno filer à l'anglaise
pobrati pridelek ramasser (ali moissonner) la récolte
pobrati se proč décamper, s'en aller, quitter les lieux
pobrati smetano amener (ali tirer) la couverture à soi
pobrati šila in kopita (familiarno) prendre ses cliques et ses claques, trousser son sac et ses quilles
pobrati zanke rem(m)ailler, ramasser les mailles
vse so mu pobrali on lui a tout pris
poberi se od tod! va-t-en!, va te promener!, va au diable!, fiche-moi le camp!, file!, déguerpis (ali décampe) d'ici!, hors d'ici!

pocitrati:
naj te vrag pocitra zum Kuckuck mit dir

počákati to wait

počakaj malo! wait a bit!, wait a while!
ta zadeva lahko počaka this matter can wait! (ali can be left pending)
kar (ali le) počakaj! (bomo videli, kaj bo) wait and see!
počákati na priložnost to bide one's time
počákati na izid to await the outcome
počakal te bom I'll wait for you
počakaj, da pridem nazaj! wait till (ali until) I come back
počákati koga na postaji to meet someone at the station

podóben semejante, similar; parecido; análogo

biti podoben komu (a)semejarse a alg, parecerse a alg, (o otrocih) salir (materi, očetu a la madre, al padre)
biti si podoben kot jajce jajcu parecerse como un huevo a otro (ali como dos gotas de agua)
to je čisto tebi podobno eso es muy propio de ti, fam eso lleva tu marca, esto se te parece

pogleda|ti¹ [é] (-m) gledati

1. (jemanden/etwas) anschauen, anblicken; (kurz) -schauen, -blicken, -sehen (sem herschauen, tja hinschauen, gor aufschauen, aufblicken, dol hinunterblicken, proč wegschauen, wegblicken, ignorirati hinwegsehen, za kom/čim nachsehen)
pogledati vstran zur Seite blicken
pogledati v tla den Blick senken, zu Boden blicken
ne pogledati ne na levo, ne na desno weder rechts noch links schauen

2. (odpreti oči) die Augen aufmachen

3. (vreči pogled) einen Blick werfen (na auf, v in), koga: (jemandem) einen Blick zuwerfen, na hitro/skrivaj: (jemanden/etwas) mit einem Seitenblick streifen, einen Blick riskieren, ein Auge riskieren
pogledati v kaj einen Blick werfen in, einen Blick hineinwerfen in
figurativno pogledati v ozadje česa (etwas) hinterfragen, za kulise: einen Blick hinter die Kulissen werfen/tun

4.
pogledati na uro/koliko je ura auf die Uhr sehen

5.
pisano pogledati quer ansehen
pogledati skozi prste (etwas) durchgehen lassen, fünf gerade sein lassen, durch die Finger schauen
globoko pogledati v kozarec (tief) ins Glas blicken/schauen

6.
zelo natančno pogledati (etwas) unter die Lupe nehmen (tudi figurativno)
daj, da te pogledam! [Laß] Lass dich anschauen!
če natančno pogledamo bei Lichte besehen, bei Tage besehen
| ➞ → gledati

poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
pogledati skozi okno guardare dalla finestra
pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
pozorno pogledati guardare attentamente

2. pren. sporgere, venir fuori:
krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

3. pren. guardare dietro, interessarsi a

4. ekst.
ne pogledati non toccare, non guardare
cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
pogledovati zaljubljeno occhieggiare
debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
pren. pogledati na koga badare a qcn.
pren. pogledati na svet nascere
pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
pren. pogledati po svetu girare il mondo
pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso

pogréšati to miss; to do without

lahkó pogréšati to spare, to do (ali manage) without
dve osebi se pogrešata two persons are missing
zelo ga pogrešamo we badly miss him
zelo jih bomo pogrešali we shall much regret their loss
ne morem pogréšati te knjige I can't do without this book
lahkó pogrešam njegove nasvete I can do (ali manage) without his advice
lahko pogrešaš (svoj) avto danes? can you spare the car to-day?
zdaj ne moremo pogréšati nobenega delavca we can ill spare any hands now
lahko pogrešam (se odrečem, sem brez) I can dispense with
ničesar ne pogrešam (nič mi ne manjka) I lack nothing

pohoditi stopalo za plin frazem
(pospešiti) ▸ rálép a gázpedálra, rátapos a gázpedálra
Ko si pohodil stopalo za plin, te je pritisnilo na sedež, kot da bi bil v BMW-ju. ▸ Amikor ráléptél a gázpedálra, belenyomódtál az ülésbe, mintha egy BMW-ben ültél volna.

pohváliti alabar; elogiar; hacer elogios (de); ensalzar

pohvaliti koga za kaj alabar a alg por a/c
pohvaliti se s čim alabarse de a/c
ne hvalimo dneva pred nočjo! nadie se alabe hasta que acabe; antes que acabes, no te alabes

point¹ [pwɛ̃] masculin pika; točka; kraj, mesto; vbod; (šola) ocena, red

à point ravno prav, primerno, pravočasno
le rôti est cuit à point pečenka je ravno prav pečena (ne presurovo ne preveč pečena)
à tel point que tako zelo, da
au point dobro urejen, ki dobro funkcionira
au dernier point skrajno
au point où nous sommes kot so stvari sedaj
au point du jour ob dnevnem svitu, ob zori
à point nommé ob določenem času, (ravno) ob pravem času
de, en tout point v vsakem pogledu, popolnoma
sur ce point v tej točki, glede te točke
point d'appui oporišče; figuré opora
point d'arrêt postajališče; krajišče
point d'attache kraj, kamor se navadno vračamo
point facultatif postajališče po potrebi
point cardinal nebesna stran
point central središče, osrednja točka
point de chute (aéronautique) mesto padca letala
point de congélation ledišče
point de contact stičišče
point de controverse (juridique) sporna točka
point de côté (médecine) zbadanje v boku
point de croix (vezenje) križni vbod
point de décollage (raketno) vzletišče
point de départ izhodišče
point de destination namembni kraj; militaire cilj marša
point de détail podrobna, sekundarna stvar
point de dispersion (optique) žarišče
point d'eau vodni izvir
point d'ébullition vrelišče
point d'exclamation klicaj
point faible šibka točka
point fixe, de repère orientacijska, trdna točka
point frontière mejni prehod
point de fusion tališče
point d'honneur častna zadeva, vprašanje časti
point interrogatif, d'inierrogation vprašaj
point d'inlersection sečišče
point de jonction, de raccordement vozlišče, vezišče
point de lancement baza za izstrelitev (raket)
point lumineux (physique) gorišče, žarišče
point de mire (militaire) cilj
point mort mrtva točka
point de mouvement (physique) vrtišče
point noir (médecine, familier) ogrc (v obrazu)
point de passage prehodno mesto
points de pénalisation, perte féminin de points (sport) kazenske točke
point de ralliement zbirališče, zborno mesto
point de rassemblement (des blessés) (militaire) zbirališče (ranjencev)
point de saturation nasičišče
point-virgule podpičje
point de vue razgledna točka, figuré vidik, stališče
point zéro nevtralna točka
deux points dvopičje
mauvais point (sport) kazenska točka; slab red (v šoli), graja
mise féminin au point reguliranje; figuré pojasnilo
vainqueur masculin aux points zmagovalec po točkah
battre aux points (sport) premagati po točkah
ne pas chausser le même point (figuré) biti nasprotnega mnenja
débattre une affaire point par point pretresati zadevo točko za točko, metodično
c'est un bon point en ma faveur (figuré) to je plus zame
être au point (technique) dobro funkcionirati; théâtre biti uigran
être mal en point biti v slabem položaju
être sur le point de faire quelque chose nameravati kaj napraviti
être au point mort biti na mrtvi točki
faire le point (marine) določiti položaj ladje
marquer un point beležiti, dobiti točko; dobiti prednost pred nasprotnikom v boju, v diskusiji
mettre au point naravnati (napravo); dokončno urediti (stvar); pojasniti
mettre un point final à une discussion definitivno zaključiti diskusijo
mettre les points sur les «i» biti zelo vesten
il y a des points noirs à l'horizon vidim črne pike, težave na obzorju
(proverbe) tout vient à point à qui sait attendre s potrpežljivostjo se sčasom vse doseže

point² [pwɛ̃] adverbe

je ne te hais point ne sovražim te
point du tout nikakor ne, prav nič
point d'affaire! se ne da nič narediti!

poiskáti (-íščem) perf. ➞ iskati

1. cercare, ricercare; esplorare:
poiskal je ključ v žepu in odklenil cercò la chiave in tasca e aprì la porta
poiskati v knjigah nasvete za zdravo življenje, odgovore na življenjske probleme cercare nei libri consigli su come vivere sani, risposte ai problemi esistenziali; compulsare dei libri
poiskati v slovarju consultare un vocabolario, cercare nel dizionario
rad. poiskati radijsko frekvenco sintonizzarsi su una stazione radio

2. venire da qcn.:
jutri te poiščem domani vengo da te

poka|zati² (-žem) kazati (priti na dan z) zeigen, vorzeigen, aufweisen; pogum ipd.: entwickeln, an den Tag legen, beweisen (da se ne boji smrti Todesmut beweisen); (izdajati) verraten, sich anmerken lassen (jezo sich den Zorn anmerken lassen); živalstvo, zoologija polž roge: hervorstrecken
pokazati barvo pri kartanju: Farbe bedienen, figurativno Farbe zeigen, Flagge zeigen, (opredeliti se) sich bekennen zu
pokazati jezik die Zunge herausstrecken/zeigen
pokazati karte figurativno mit der Farbe an den Tag kommen, sich in die Karten sehen lassen
ne pokazati kart sich nicht in die Karten sehen lassen (tudi figurativno)
pokazati kremplje die Krallen zeigen
pokazati osle komu (jemandem) einen Vogel zeigen, (jemandem) eine lange Nase machen
pokazati roge komu (jemandem) die Hörner bieten
pokazati zobe komu (jemandem) die Zähne zeigen
imeti kaj pokazati sich sehen lassen können
že pokazati komu schon zeigen, (jemandem etwas) husten, (jemandem) heimleuchten, (jemandem) zeigen, was eine Harke ist, es (jemandem) geben
ki te ga ni sram pokazati zum Vorzeigen

polakomni|ti se (-m se) oblasti: vom Machthunger [erfaßt] erfasst werden; denarja, hiše: locken (polakomnil se je (nevestinega) denarja ihr Geld lockte ihn; te hiše se nihče ne polakomni dieses Haus lockt niemanden)

pol-liceor -ērī -licitus sum (por + liceor; gl. por)

1. (po)nuditi, ponuditi (ponujati), tudi ponuditi (ponujati) se za kaj, obljubiti (obljubljati), obetati, besedo da(ja)ti (naspr. abnuere, denegare; prim. prōmittere = obljubiti (obljubljati) komu kaj = „storiti, da kdo kaj pričakuje“, „upanje (nado) vzbujati komu“); abs.: Lamp. idr., cum contra fecerint, quam polliciti professique sint Ci., mox ubi pollicita est O., dando et pollicendo perfecit S. z darili in obljubami (obeti), quem plane debes mittere, ut polliceris Plin. iun.; z adv.: ultro polliceri Ci., bene (liberaliter C., benigne L., liberalissime Ci.) polliceri S. lepo (prijazno) obljubiti (obljubljati, obetati), dajati lepe (prijazne) obljube; z acc. rei: Pl., Ter., Iust., Plin. iun., Suet. idr., publice frumentum C., frumentum ad bellum L., pecuniam, pecunias in rem publicam Ci.; z acc. rei in dat. personae: H., Iust., Vell., Sen. tr., Suet. idr., Paridis lyram Alexandro quidam pollicitus est Cu., militibus agros ex possessionibus suis polliceri C., alicui arma virosque ad bellum polliceri L., regi pacem neque abnuere neque polliceri S., senatui frumentum in cellam gratis Ci.; preg.: ei maria montesque polliceri S. = obljubljati komu morja in gore = sl. „obljubljati komu zlate gradove“, „obljubljati (zidati) komu gradove v oblakih“ (prim. montīs auri pollicens Ter.); s predik. acc.: Iust., Plin. iun. idr., sese itineris ducem polliceri S. ponuditi se za vodnika; v pogovornem jeziku z de: de nostro amico placando aut etiam plane restituendo polliceor Ci., de aestate polliceris vel potius recipis Ci., nihil … de opibus meis pollicebar, sed de horum erga me benevolentia promittebam Ci., neque mehercle minus ei prolixe de tuā voluntate promisi, quam erat solitus de meā polliceri Ci., de se multa polliceri Iust.; z inf.: L., Sen. rh., qui sum pollicitus ducere? Ter., si amplius obsidum vellet, dare pollicentur C., offerre pecuniam, fidem et pericula (zvestobo v (ob) skupni nevarnosti) polliceri T.; z ACI in inf. fut.: H., Plin. iun. idr., pollicetur Piso sese ad Caesarem iturum (sc. esse) C., pollicitus est sibi eam rem curae futuram C., cum tantas res Graeci susciperent, profiterentur, agerent seque et videndi res obscurissimas et bene vivendi et copiose dicendi rationem daturos hominibus pollicerentur Ci., pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci., Cinna in omnibus tribubus eos se distributurum pollicitus est Vell., de Alexandrina re causaque regia tantum habeo polliceri, me tibi absenti tuisque praesentibus cumulate satis facturum Ci. ep.; redko z ACI in inf. pr.: iusiurandum pollicitus est dare se Pl., sine praedio relinquere se iis urbem immunesque victuros est pollicitus L.; s finalnim stavkom zahtevne vsebine: statua non modo ut ponatur, verum etiam ut inviolata maneat pollicetur Iust., saepe erat senatui pollicitus … discederet uterque ab armis exercitusque dimitteret Hirt.; z vprašalnim stavkom: neque ille, quae meum tempus postularet, satis prolixe polliceretur Ci., erat enim (sc. Phamea) in consulatus petitione per te mihi pollicitus, si quid opus esset Ci.

2. poseb.
a) (o govorniku) na začetku (v uvodu) govora obljubiti (obljubljati), obetati, naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati: quaeso, ut, quid pollicitus sim, diligenter memoriae mandetis Ci., docui, quod primum pollicitus sum, causam omnino, cur postularet, non fuisse Ci.
b) (o kupcu) (po)nuditi (ponujati): at illic pollicitus est prior Pl.
c) (o pticah pri avspicijih) obljubiti (obljubljati), obetati, napoved(ov)ati, prerokovati: assuetae sanguine et praedā aves pollicebantur Fl. — Polliceor, zlasti pa pollicitus 3 v pass. pomenu: Hyg., Lact. idr., exercenti navem adversus eos, qui cum magistro contraxerunt, actio non pollicetur Ulp. (Dig.), non dormientibus neque otiantibus, sed vigilantibus et laborantibus pollicentur praemia Ambr., pollicitam dictis, Iuppiter, adde fidem O., nam ut aliis plerumque obvenienti magistratu ob metum statuae polliceantur Prisc.; od tod subst. pollicitum -ī, n „obljubljeno“, obljuba, obet: Col., Sil., Hyg., polliciti fides O. verjetnost obljube.

Opomba: Act. soobl.: ne polliceres, quod datum est Varr.