Franja

pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
biti ob pamet perdere la testa
imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
ne priti (komu)
niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
govoriti na pamet parlare a braccio
kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
po moji pameti secondo me, a mio avviso
imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
zdrava pamet (comune) buon senso
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
PREGOVORI:
pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza

panker samostalnik
1. (glasbenik) ▸ punkzenészSopomenke: punker

2. (ljubitelj punk glasbe) ▸ punk
Ko si nadenem kovinske bodice, sklepajo, da sem panker, kar seveda nikakor nisem. ▸ Amikor felteszem a fémszögecseket, arra következtetnek, hogy punk vagyok, ami persze nem igaz.
Sopomenke: punker

papír (-ja) m

1. carta:
mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
zaviti v papir incartare
vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
pola, rizma papirja foglio, risma di carta
cigaretni papir cartina da sigarette
filtrirni papir cartina da filtro
fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
kolkovani papir carta bollata
papir za pivnike carta assorbente
pisarniški papir carta da scrivere
pisemski papir carta da lettere
risalni papir carta da disegno
toaletni papir carta igienica
biblijski papir carta bibbia
brezlesni papir carta senza legno
časopisni papir carta da giornale
izolirni papir carta isolante
japonski (svileni) papir carta di riso
konceptni papir carta da brutta copia
krep papir carta crespata
kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
milimetrski papir carta millimetrata
notni papir carta da musica
oljnati papir carta oleata
pavs papir carta lucida
recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
smirkov papir carta smerigliata
staniol papir carta stagnola
stekleni papir carta vetrata
svileni papir carta velina

2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

3. šport. peso minimosca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
papir vse prenese la carta si lascia scrivere
pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

pás belt; girdle; (telesni, stas) waist; geografija zone

gol do pasu stripped to the waist
do pasu globoko v snegu waist-deep in snow
zaponka za pás buckle
mrzli (vroči) pás geografija frigid (torrid) zone
kilni pás medicina hernia truss; (prepasnica, ešarpa) sash
rešilni pás life belt, ZDA life preserver
pás z naboji cartridge belt
varnostni pás (avto, letalo) seat belt
pripnite si pasove, prosim! fasten your belts, please!
zadrgniti si pás (še za eno luknjo) to tighten one's belt, to pull in one's belt (another hole)
popustiti pás (po obilni jedi) (figurativno) to let out a reef
pás za nogavice, steznik ipd. suspender belt

pás ceinture ženski spol , courroie ženski spol ; (vojaški) ceinturon moški spol ; bandage moški spol , sangle ženski spol ; (stas) taille ženski spol ; geografija zone ženski spol

pas obzidja zone de murailles
držalni pas courroie de protection
gasilski pas ceinturon à crochet
kilni pas bandage (ali ceinture) herniaire
krepostni pas ceinture de chasteté
mejni, primorski pas zone frontière, littorale
mrzli in ledeni, polarni, tropski, vroči, zmerni pas zone froide et glaciale, polaire, tropicale, torride, tempérée
naramni pas (padalski) sangle d'épaule
navezni pas (pri padalu) ceinture d'attache
obmejni pas zone frontière (ali frontalière), frontière ženski spol
ortopedski pas ceinture de soutien (ali orthopédique)
plavalni, rešilni, varnostni pas ceinture de natation, de sauvetage, de sûreté
prepovedan pas zone interdite
zeleni pas zone (ali bande ženski spol) de verdure, ceinture (ali zone) verte
obseg čez pas tour moški spol de taille
klanjati se komu do pasu saluer quelqu'un très bas
obdati s pasom ceinturer
objeti okrog pasu prendre par la taille
zadrgniti si pas (familiarno) se serrer (ali se mettre) la ceinture

pás cinturón m

hlačni pas pretina f; geogr zona f
plavalni, rešilni pas cinturón de nadar, cinturón salvavidas
kilni pas (med) braguero m
trebušni pas faja f
zaponka za pas hebilla f de cinturón
vroči (zmerni, mrzli) pas zona f tórrida (templada, glacial)
pas za ženske nogavice faja f
zeleni pas zona verde
varnostni pas cinturón de seguridad
pas si ožje zategniti apretarse el cinturón, fig imponerse privaciones

pásti (pásem)

A) imperf. tr. intr. pascolare, pascere:
pasti koze, krave, ovce pascolare le capre, le mucche, le pecore
pasti v planinah monticare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pasti dolgčas provare noia, essere annoiati
pasti jezo essere arrabbiati, incavolati
saj nisva skupaj krav pasla non siamo mica in confidenza
pog. ko sem še krave pasel quand'ero ancora piccolo
kravice pasti stare proni
lenobo pasti battere la fiacca, oziare, poltrire
pasti mulo tenere il muso
pasti oči pascere gli occhi su
pasti radovednost, zijala curiosare
pasti si trebuh mangiare, rimpinzarsi

B) pásti se (pásem se) imperf. refl. pascolare:
pasti se v planinah monticare, alpeggiare
krave se pasejo le mucche pascolano

pastorka samostalnik
1. (hči partnerja) ▸ mostohalány
To jesen si bom vzel prosto, da bom veliko časa preživel z ženo, pastorko in hčerko. ▸ Az őszre szabaddá teszem magamat, hogy sok időt tölthessek a feleségemmel, valamint a mostohalányommal és a vér szerinti lányommal.

2. (kar je zapostavljeno) ▸ mostohagyermek, mostoha
Zanimanje za etiko, še nedavno pastorko filozofije, danes v svetu silovito narašča. ▸ A nemrégiben még a filozófia mostohagyermekeként számon tartott erkölcstan iránt manapság egyre nagyobb az érdeklődés a világban.
Kultura je pogosto pastorka v političnih preigravanjih, nekakšna sirota, ki ji še tisto malo, kar ima, poskušajo pobrati. ▸ A kultúrának gyakran csak a mostohagyermek szerepe jut a politikai játékokban, egyfajta árváé, akitől még azt a kicsit is el akarják venni, amije van.

3. religija (duhovnica) ▸ lelkipásztor
Mlada Anna je po izobrazbi protestantska teologinja, službo dobi kot pastorka v ženskem zaporu. ▸ A fiatal Anna képzettsége szerint református teológus, egy női börtön lelkipásztoraként helyezkedik el.

paša samostalnik
nekdaj (turški politični naziv) ▸ pasa, basaTurški paša si je domislil postaviti okop, za katerim bi se ob naskoku na grad lahko skrivali. ▸ A török pasának az volt az ötlete, hogy építsenek töltéseket, amelyek mögött megbújhatnak a támadáskor.

pečatnik samostalnik
1. (pripomoček z matrico) ▸ pecsét, bélyegző, pecsétnyomóNa sliki je pečatnik in odtis, ki ga pusti na ploščici iz mehke gline. ▸ A képen látható a bélyegző, illetve annak puha agyagtáblán hagyott lenyomata.

2. (pečatni prstan) ▸ pecsétgyűrű
S prsta si je potegnil pečatnik. ▸ Ujjáról lehúzta a pecsétgyűrűt.
Sopomenke: pečatni prstan

peljáti (péljem)

A) imperf.

1. trasportare, portare, condurre:
peljati v avtomobilu, na vozu portare in auto, trasportare col carro

2. portare, condurre, guidare, accompagnare:
peljati krave na pašo condurre le mucche al pascolo, (na planinsko pašo) estivare
peljati avtomobil k mehaniku portare l'automobile dal meccanico
peljati otroke na sprehod portare i bambini a spasso
peljati na izlet, na ples, v gledališče portare in gita, a ballare, a teatro
peljati koga pod roko portare uno sotto braccio
peljati konja za uzdo condurre il cavallo con la cavezza

3. essere diretto; aer. volare:
letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko su questo percorso l'aereo vola due volte la settimana

4. (imeti določeno smer) portare, condurre; mettere:
vrata peljejo v klet la porta conduce in cantina
steza pelje na polja il sentiero mette nei campi
pojdi, kamor te srce pelje va' dove ti porta il cuore
pren. to nikamor ne pelje così non si conclude niente

B) peljáti se (péljem se) imperf. refl. andare, viaggiare (in); prendere:
peljati se z vlakom andare, viaggiare in treno, col treno; prendere il treno

peroksid samostalnik
1. kemija (kemijska spojina) ▸ peroxidPovezane iztočnice: benzoil peroksid, natrijev peroksid, organski peroksid, vodikov peroksid

2. zlasti v kozmetiki (vodikov hidroksid) ▸ peroxidLase si rad barva s peroksidom. ▸ Szereti peroxiddal festeni a haját.
Belilne kreme, ki vsebujejo peroksid, lahko poškodujejo tako sklenino kot dlesni, še zlasti kadar so usta suha. ▸ A peroxidtartalmú fehérítőkrémek károsíthatják a fogzománcot és a fogínyt is, különösen ha száraz a száj.

perút perutníca wing

pristriči komu perút, perutnícai (figurativno) to clip someone's wlngs
udarjati s perút, perutnícami to flap (ali to beat) one's wings
opeči si perút, perutnícai to singe one's feathers
piščančeva perút, perutníca (jed) the wing of a chicken
razpetina perút, perutnícai wingspread
udarec s perút, perutnícajo wing-beat

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

pet|a¹ [ê] ženski spol (-e …) anatomija die Ferse; obute noge: die Hacke
Ahilova peta Achillesferse, figurativno wunder Punkt
živalstvo, zoologija pri konjskem kopitu: der Ballen
šport sed na petah der Fersensitz
figurativno odnesti pete abhauen, verschwinden, Fersengeld geben
obrusiti si pete pri iskanju: sich die Füße ablaufen (nach), sich die Füße wund laufen
figurativno pokazati pete Fersengeld geben
stegniti pete (umreti) ins Gras beißen
od glave do pete von Kopf bis Fuß, von oben bis unten, vom Scheitel bis zur Sohle
figurativno biti pod čigavo peto unter (jemandes) Knute stehen
v peti in der Ferse
figurativno biti trn v peti ein Dorn im Auge (sein)
biti komu za petami (jemandem) auf dem Fuße folgen
biti komu (neprestano) za petami (jemandem) auf Schritt und Tritt folgen
obesiti se komu za pete sich an (jemandes) Fersen heften

pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
rel. veliki petek Venerdí Santo
črni petek un giorno infausto
petek in svetek tutti i santi giorni
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte

péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti

1. cantare:
peti kot slavček cantare come l'usignolo
peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista

2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole

3. pren. dire, raccontare

4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli

5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria

petj|e [é] srednji spol (-a …) der Gesang (cerkveno Kirchengesang, izmenično Wechselgesang, siren Sirenengesang, responzorialno Responsorialgesang, zborovsko Chorgesang), dejanje: das Singen; živalstvo, zoologija der Gesang (ptičje Vogelgesang), der Schlag (slavca Nachtigallenschlag), petelina: der Hahnenschrei
koledniško petje das Sternsingen
skladba za petje das Gesangstück
šola petja die Gesangschule, Singschule
učiteljica petja die Gesanglehrerin
učitelj petja der Gesanglehrer
ura petja die Gesangstunde
pridobiti/izboriti si s petjem (etwas) ersingen
voditi pri petju vorsingen

petkrat prislov
1. (o ponovitvah) ▸ ötszörEkipi sta se v tej sezoni pomerili petkrat. ▸ A csapatok ebben az idényben ötször mérkőztek meg egymással.
Vsaj petkrat tedensko si skušam vzeti čas za jogo. ▸ Legalább hetente ötször igyekszem időt szakítani a jógára.

2. (o razmerju) ▸ ötszörŠtevilo obiskovalcev kulturnih prireditev nameravajo povečati kar za petkrat. ▸ A kulturális események számát az ötszörösére szándékozzák emelni.
Zaradi bolezni srca in ožilja na leto umre petkrat manj žensk kot moških. ▸ Szív- és érrendszeri megbetegedés miatt éves szinten ötször kevesebb nő hal meg, mint férfi.

petrolejka samostalnik
(svetilka na petrolej) ▸ petróleumlámpaOb koncu 19. stoletja so si na kmetijah na splošno že svetili s petrolejkami. ▸ A XIX. század végén a gazdaságokban már általában petróleumlámpával világítottak.