Franja

usurpare v. tr. (pres. usurpo)

1. uzurpirati, nasilno si prisvojiti, prilastiti

2. ekst. nezasluženo uživati, prisvojiti, prilastiti si

usurper [üzürpe] verbe intransitif nezakonito, nasilno si (pri)lastiti

usurper sur posegati v (les droits de quelqu'un pravice kake osebe)

usurpieren uzurpirati, prilastiti si

usurping [ju:zə́:piŋ] pridevnik (usurpingly prislov)
ki si protizakonito (nasilno) lasti (prisvaja); uzurpatorski

ūsūrpō -āre -āvī -ātum (iz ūsū in rapere) „prigrabiti si z rabo“

1. rabiti, uporabiti (uporabljati), porabiti (porabljati), poslužiti (posluževati) se česa, poseči (posegati) po čem, izkoristiti (izkoriščati) kaj, izrabiti (izrabljati) kaj, izvršiti (izvrševati), izvesti (izvajati), opraviti (opravljati), uresničiti (uresničevati), uveljaviti (uveljavljati), spraviti (spravljati) v veljavo: Pl., Varr., Plin., Suet., Icti. idr., viam Ci., genus poenae in improbos civīs Ci., ius Cu. uveljavljati, utrjevati, libertatem (volilno pravico) Ci., usurpata statim libertate T. ob prvem užitju svobode, officium Ci. nastopiti, solita munia, otium post labores T., comitatem et temperantiam T. kazati se prijaznega in vzdržnega, multa in vulgus grata usurpavit T.; od tod usurpatur, usurpatum est v rabi (navadi) je, navadno je, običajno je: Col., Ulp. (Dig.); subst. ūsūrpātum -ī, n navadno, običajno, navadno (običajno) stanje: amnis intra usurpata semper collium substiterat Plin. iun.

2. occ.
a) lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si, (iz)terjati, zahtevati, uveljaviti (uveljavljati) pravico do česa: libertatem L., T., ius L., caelestes honores Cu., nomen civitatis Ci. zahtevati svojo pravico kot državljan, Segestanorum multis officiis usurpata et conprobata cognatio Ci., id, quod populi est, repetimus atque usurpamus L., idque unum ex publicis muneribus usurpare T.
b) poseb. kot jur. t.t. lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si, prilastiti (prilaščati) si, polastiti (polaščati, polaščevati) se česa, zahtevati, dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, uzurpirati α) po pravici: amissam possessionem Ci., possessionem (sc. provinciae) T., hereditates S. nastopiti, aliam gloriam Plin., imperium Iust.; od tod: usurpata mulier Q. Mucius ap. Gell. po enoletni rabi postala soproga; pren. čutiti, občutiti, začutiti, zazna(va)ti, opaziti (opažati): aures usurpant sonitum Pl., usurpare sensibus, oculis Lucr., quas neque oculis nec pedibus usurpavi Pl. β) protipravno: alienam possessionem L., gloriam istam Plin. iun., civitatem Romanam Suet., dominium Cod. I.

3. metaf. (besede) rabiti, uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po čem, omeniti (omenjati), v misel vzeti (jemati): verbum usurpabo vetus Pl., Graecum verbum usurpavi Ci., quod semper usurpamus in omnibus dictis Ci., id libenter usurpo sermonibus Ci., crebro usurpat „et consul et Antonius“ Ci., quod apud Bactrianos vulgo usurpabant Cu. kar je bilo pri Baktrijcih pregovorno, kar je pri Baktrijcih prešlo v pregovor, nomen tantum virtutis usurpas Ci., Curi non cum caritate aliqua benivola memoriam usurpare Ci. govor speljati na … , v govoru omeniti … ; occ. (po)imenovati, dati ime, nazivati: Col., is, qui sapiens usurpatur Ci., quos fratres inter se agnatosque usurpari atque appellari videmus Ci.

ùšati -ām v mar biti, k srcu si gnati: oni slušaju, ali ne ušaju

ùštiti -īm (stvn. wunschen) voščiti, želeti, privoščiti si: samo vrlo bogati ljudi mogu uštiti sebi luksus da drže imanja

ȕšur m, (t. ošur, ar.)
1. desetina
2. mlevščina, mlinarska merica, količina moke, ki si jo mlinar pridrži za mletje
3. uzeo bog ušur od njega bog ga je zaznamoval

ùtuviti -īm
1. vtisniti si v spomin, zapomniti si: treba to dobro da utuviš; tko bi to sve utuvio
2. vbiti v glavo: utuvi mu se u glavu tašta misao da je on zbilja junak

utvárati ùtvārām sebi domišljevati si, slepiti se

utvòriti se ùtvorī se
1. prikazati se: utvorilo mu se
2. zazdeti se
3. domišljevati si: utvoriti sebi

uveljavljajóč (se) (-a -e (se))

A) adj. che (si) impone, si afferma

B) uveljavljajóč (se) (v adv. rabi) imponendo; affermandosi

uvr̀tjeti -tīm, uvŕtjeti -tīm (ijek.), uvr̀teti -tīm, uvŕteti -tīm (ek.)
1. zaviti, priviti: uvrtjeti zavrtanj
2. vtepsti si: uvrtjeti sebi u glavu

uzàimati uzàimām, uzàimljēm
1. izposojati, posojati
2. izposojati si

uzájmiti ùzājmīm
1. izposoditi, posoditi: uzajmiti komu novac
2. izposoditi si: uzajmiti što od koga, u koga

uzajmljívati uzàjmljujēm
1. izposojati, posojati
2. izposojati si

uzurpá uzúrp vt. (nasilno, nezakonito) prilastiti si, uzurpirati

uzurpírati -ùrpīrām uzurpirati, nasilno si prisvojiti, si prisvajati

užèljeti se -līm se (ijek.), užèleti se -līm se (ek.) zaželeti si: zar si me se tako brzo uželio (uželeo)

vacation [vəkéišən]

1. samostalnik
izpraznitev, zapustitev; pavza, oddih, počitek; sodne, vseučiliške počitnice
ameriško šolske počitnice
(tudi ameriško) dopust, počitnice; doba (čas) nezasedenosti kakega (službenega, delovnega) mesta, vakanca

my vacation of the good position in the Post Office was unwise moja opustitev dobre službe na pošti ni bila pametna
long (summer) vacation poletne počitnice
to be on vacation biti na dopustu

2. neprehodni glagol
vzeti si dopust; preživeti počitnice