Franja

uzàimati uzàimām, uzàimljēm
1. izposojati, posojati
2. izposojati si

uzájmiti ùzājmīm
1. izposoditi, posoditi: uzajmiti komu novac
2. izposoditi si: uzajmiti što od koga, u koga

uzajmljívati uzàjmljujēm
1. izposojati, posojati
2. izposojati si

uzurpá uzúrp vt. (nasilno, nezakonito) prilastiti si, uzurpirati

uzurpírati -ùrpīrām uzurpirati, nasilno si prisvojiti, si prisvajati

užèljeti se -līm se (ijek.), užèleti se -līm se (ek.) zaželeti si: zar si me se tako brzo uželio (uželeo)

vacation [vəkéišən]

1. samostalnik
izpraznitev, zapustitev; pavza, oddih, počitek; sodne, vseučiliške počitnice
ameriško šolske počitnice
(tudi ameriško) dopust, počitnice; doba (čas) nezasedenosti kakega (službenega, delovnega) mesta, vakanca

my vacation of the good position in the Post Office was unwise moja opustitev dobre službe na pošti ni bila pametna
long (summer) vacation poletne počitnice
to be on vacation biti na dopustu

2. neprehodni glagol
vzeti si dopust; preživeti počitnice

valere^*

A) v. intr. (pres. valgo)

1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se

3. veljati, šteti

4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

5. ekst. biti res; biti prav

6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

B) v. intr., v. tr.

1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi

4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena

vdajajóč se (-a -e se)

A) adj. che cede, che si abbandona; che si arrende

B) vdajajóč se (v adv. rabi) cedendo, abbandonandosi; arrendendosi

vellō -ere, vellī (vulsī, volsī) volsum, mlajše vulsum (iz *u̯elsō, indoev. kor. *u̯el- lomiti, trgati; prim. lat. vulnus (volnus), vultur (voltur), vellus, lāna [iz *u̯_elna, *u̯lnā] (iz razširjenega kor. morda tudi lacer, lupus, vulpēs, sulcus) gr. ἑλεῖν prijeti, zgrabiti, vzeti, ἕλωρ, ἑλώριον [iz Ƒέλωρ] rop, plen, ἁλίσκομαι, tes. Ƒαλλίσκε-ται biti ujet, εἵλωτες, εἱλῶται heloti (lakonsko *ἥλωτες iz *ἐ-Ƒέλ-ω-τες), got. wilwan ropati)

1. (z)mikati, (po)puliti, „(po)pukati“, (o)skubiti, (o)skubsti (starejše priže(ma)ti), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, „cukniti“ „(cukati)“, „pocukniti“ „(pocukati)“ koga za kaj: linum Plin., cutem Cels., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., latus digitis O., vellere (za togo) coepi et pressare manu lentissima bracchia H., aurem H., Amm. (da bi koga na kaj opomnil ali opozoril); pren.: cum canerem reges … , Cynthius aurem vellit et admonuit V.; metaf. mučiti: mea secreto vellentur pectora morsu Stat. mučiti, trpinčiti.

2. occ. „pipati“ („izpipati“, „spipati“, „popipati“), „pukati“ („izpukati“, „popukati“), puliti (spuliti, izpuliti, populiti), (o)skubsti, (iz)ruti, (iz)ruvati, izdreti (izdirati): Q., Aug. idr., pilos caudae equinae H., comam Mart., capillos a stirpe Pr., ille genae florem primaevo corpore vulsit Lucan., plumam Col., vulsae plumae V., lanam Varr., unguibus et dentibus herbas O., siccas de caespite herbas Lucan., solo arborem V., vulsae radices V., spinas Ci., poma Tib. (u)trgati, oves Varr., Plin. ovcam (iz)puliti volno, pullos anserum Col., anseres Plin.; med. velli (o človeku) dati se opuliti, dati si (iz)puliti lase (kocinice), da bi bil golobrad ali da bi imel pobrita spolovila: Suet.

3. metaf. izdreti (izdirati): postes a cardine V., hastam de caespite V., sagittam oculo pendente Lucan., cuneum Col., vallum L. ali munimenta L. količje na okopu (na utrdbah) izdirati = podreti (podirati) utrdbe, okop, razdreti (razdirati) nasip, signa L., V. iz zemlje izdirati (da bi odrinil), dvigniti (dvigati) se z vojaškimi znamenji (zastavami); metaf. (o čebelah): castris vellere signa V. odriniti na boj. — Od tod adj. pt. pf. volsus (vulsus) 3

1. z izpuljeno brado, opuljen, oskuben, „ocufan“ = golobrad, gladek (gladak), gizdalinski (gizdalini so si dajali puliti brado), mehkužen: Fl., Q. idr., nepos Pr., iuvenis volsus et nitidus Hier.; metaf.: mens est volsa tibi Mart. slab, top.

2. podvržen trzajem, podvržen krčem, krčast, krčen, spastičen: Plin., Veg., Prud., Prisc.

vēnor -ārī -ātus sum (iz indoev. kor. *u̯ei̯(H)- odpraviti se, nameniti se; preganjati, zasledovati, stremeti za čim; prim. skr. véti, váyati stremi, zasleduje, pra-vayanaḥ za priganjanje služeč, priganjalo, palica za priganjanje, gr. ἴεμαι pomikam se naprej, hitim, zahtevam, stremim, lat. via (morda tudi vīs hočeš in vīs moč, sila), sl. voj, vojak, vojna, lit. výti, vejù loviti, zasledovati, stvnem. weidōn loviti, stvnem. weida lov, paša, nem. Weidmann, Weide)

1. intr. loviti (živali), biti na lovu, imeti lov, iti na lov, hoditi na lov: Pl., Ter., Plin. iun., Val. Fl. idr., ii, qui venari solent Ci., venor pedes (peš) Cu., ire venatum V., L. epit. na lov, venandi et equitandi laus Ci., aluntur venando Mel. živijo od lova, canum alacritas in venando Ci.; pesn. subst. vēnantēs -ntum, m lovci: O., Ph., V., Lucr.; preg.: invitas canes ducere venatum Pl., piscari in aëre, venari in mari Pl. = zastonj se truditi.

2. trans. loviti, goniti: Pl., Plin., Ap., Gell. idr., feras O., Sen. ph., canibus leporem venabere V.; metaf. loviti koga, kaj, stremeti za čim, gnati se za čim, prizadevati si za kaj: pomis viduas venantur avaras H., filia venans viros Ph. nastavljajoča mreže moškim, amicam, amores O., plebis suffragia non venor H., laudem modestiae Corn.

Opomba: Venor v pass. pomenu: Enn. fr., Prisc.

ventilare

A) v. tr. (pres. vēntilo)

1. agr. vejati

2. pren. načeti, načenjati; sprožiti, sprožati; pretresti, pretresati; rešetati (predlog)

3. ventilirati; zračiti, prevetriti

4. med. predihati (pljuča)

5. ekst. delati si veter

B) v. intr. knjižno (sventolare) vihrati

venture² [vénčə] prehodni glagol
upati si, drzniti se; odločiti se (on za)
drzniti se napraviti; izraziti, dovoliti si; tvegati, riskirati, staviti na kocko; (redko) zanesti se na, prepustiti slučaju; špekulirati
neprehodni glagol
upati si, prevzeti riziko

to venture one's life tvegati (svoje) življenje
to venture away upati si oditi (se oddaljiti, se umakniti) (from od)
to venture on the travel upati si na potovanje
I venture to say that... upam si reči, da...
may I venture to ask you? vas smem vprašati?
to venture a fortune at the tables tvegati (celo) imetje pri igranju
nothing venture, nothing have kdor nič ne tvega, nič nima
never venture to oppose him nikoli si ne dovolite, da bi mu ugovarjali

verēcundor -ārī -ātus sum (verēcundus) biti boječ, biti plašljiv, plašiti se, bati se, sprenevedati se, ne upati si (se), sramovati se: verecundari neminem apud mensam decet Pl., cunctantem et quasi verecundantem (plašno sprenevedajočega se) incitabat Ci.; z inf.: in publicum prodire Ci., qui publice egere verecundantur Ambr. sramežljivi reveži; metaf.: manus verecundantur Q. izražajo bojazen.

vereor -ērī, veritus sum (indoev. kor. *u̯er-, *u̯or- čuvati, varovati; prim. gr. ὁράω vidim (impf. ἑώρων, pf. ἑόρακα, ἑώρακα), gr. ἐπὶ ὄρονται nadzorujejo, οὖρος čuvar, ἐπίορος paznik, čuvaj, φρουρός čuvaj, φρουρά (jon. φρουρή) varstvo, zaščita, got. war previden, stvnem. war, giwar previden, pozoren, pazljiv, stvnem. biwarōn = nem. bewahren, got. wardja, stvnem. warto čuvaj, stvnem. wart = nem. Wart čuvaj, nem. wahren; sl. varovati (se), varen, varnost so germ. izvora)

I. intr.

1. bati se, plašiti se, ustrašiti se = imeti pomisleke, pomišljati se, sprenevedati se, ne upati si, ne imeti poguma; z inf.: Pl., Ter., Pac. fr. idr., vereor laudare praesentem Ci., vereor committere, ut … Ci., quos interficere vereretur C.; impers.: quos non est veritum in voluptate summum bonum ponere Ci. ki se niso pomišljali (sprenevedali); occ. sramovati se, sram biti koga: hic vereri perdidit Pl. je izgubil ves sram.

2. bati se za kaj, v skrbi biti za kaj, glede česa, skrbeti za kaj, glede česa: eo minus navibus (dat.) veritus C. boječ se za ladje, de Carthagine vereri non desinam Ci.; abs.: ne vereare! Pl. bodi brez skrbi! —

II. trans.

1. (z)bati se, (pre)strašiti se koga, česa; z acc. personae: hostem C., utrum eum amici magis vererentur an amarent N., qui Iovem sperno, Nerei, te vereor O.; z acc. rei: Pl., Ter., Q., Plin. iun., Suet. idr., reprehensionem, auctoritatem Ci., insidias, periculum C., eius asperitatem, invidiam N., tactum aquae, bella O., de te nil tale verebar V., supplicium ab aliquo Corn.; pt. pr. z gen. rei: verentes plagarum Col., nec verentes sumptuum Aus. Vsebina bojazni z inf.: Acc. fr., Pl., fortitudinem ad ludibrium recidisse verebatur Cu.; pogosto z odvisnim vprašanjem, poseb. v pomenu z bojaznijo (strahom) pričakovati, s skrbjo (po)misliti: Ter., S. fr., G. (Dig.) idr., vereor, quid agat Ino Ci., vereor, quo se Iunonia vertant hospitia V.; pogosteje s skladom glag. timendi: Ter., H. idr., non verendum est, ut tenere se possit Ci., veritus, ne … hostium impetum sustinere non posset C., non vereor, ne non scribendo te expleam Ci. ep., non vereor, ne hoc iudicium meum … iudici non probem Ci., vereor, ne haec quoque laetitia vana evadat L., verebatur, ne Divitiaci animum offenderet C., veritus es, ne operam perdidisses Ci., Hannibal verens, ne dederetur, Cretam venit N.; ta sklad včasih ublaži kako trditev: vereor, ne sit turpe timere Ci. utegnilo bi pač biti sramotno, illa duo vereor, ut tibi possim concedere Ci. težko (da) pristanem na ono dvoje, težko (da) ti pritegnem v onih dveh stvareh. — Pt. verens in veritus lahko slovenimo z: „boječ se“, „iz strahu“, „v strahu“, „v skrbi“.

2. occ. spoštovati, čislati, ceniti, častiti: metuebant eum servi, verebantur liberi Ci., deos Ci.; z gen.: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non. idr., feminae Ter., Ap., ne tui quidem testimonii veritus Ci. ep.; impers.: nihilne te populi veretur? Pac. (po drugih Atta) ap. Non. ali nič ne spoštuješ naroda?; v pass. pomenu: malunt metui quam vereri se ab suis Afr. ap. Gell. Od tod adj. gerundiv verendus 3

1. spoštovanja vreden, častivreden, častitljiv: maiestas, patres, ossa viri O., augustā gravitate verendus O.

2. occ.
a) ki se ga je treba bati, strahovit, strašen: Alexander Partho verendus Lucan., fluctūs verendi classibus Lucan.
b) ki se ga je treba sramovati, sramen: partes Veg. = subst. verenda -ōrum, n sram, spolovilo: Plin., Plin. iun.

verfolgen Menschen, Tiere: zasledovati, preganjati (mit z); eine Spur, ein Geschehen: slediti (dogajanju); ein Treffen: spremljati (srečanje); (sich bemühen um) prizadevati si za

veselèč (se) (-éča -e (se))

A) adj. che si rallegra, che gode

B) veselèč se (v adv. rabi) rallegrandosi, godendo

vest [vest]

1. samostalnik
telovnik, vestija; ženski telovnik (srajca), životec, majica
poetično obleka; (redko) talar; površnik

a vest-pocket camera zelo majhen fotografski aparat

2. prehodni glagol
poetično obleči (with v kaj)
okrasiti (oltar); podeliti (with kaj)
zaupati; prenesti (pravico itd.) (in s.o. na koga)
pooblastiti
pravno zaseči, zapleniti (premoženje)

the whole power is vested in the people vsa oblast je v rokah ljudstva
neprehodni glagol
obleči si (službeno) obleko, obleči se; pripadati (in komu)
preiti (in na)

the title vests in the oldest son naslov pripade najstarejšemu sinu
the vested rights pridobljene (utrjene) pravice

vézati vêžēm
I.
1. vezati: vezati maramu na oči; vezati u vinogradu; vezati koga zakletvom; vezati i ruke i noge; vezati knjigu
2. privezati: biti vezan za postelju
3. vezati, povezovati: vezati cvijeće, cveće, slamu u snopove
4. vezati, zavezati: vezati čalmu, komu jezik, usta
5. privezovati: vezati čamac za obalu
6. nadeti si: vezati sebi konop oko vrata
7. vezati kraj s krajem = vezati liko za oputu životariti
8. vezati mačku za rep odkloniti kaj kot brez smisla, brez vrednosti
II. vezati se vezati se: vezati se za koga, s kim

vezzeggiare

A) v. tr. (pres. vezzeggio) ljubkovati; razvaditi, scrkljati (otroka)

B) ➞ vezzeggiarsi v. rifl. (pres. mi vezzeggio) privoščiti si