Franja

licessit, gl. opombo pod licet.

Licht, das, (-es, -er) svetloba (künstliches, natürliches umetna, naravna); (Lampe) luč; Jagd oko; offenes Licht plamen; grünes Licht zelena luč; grünes Licht geben dati zeleno luč; figurativ svetloba, luč; Licht machen prižgati luč; Licht werfen auf metati luč (na), osvetljevati (kaj); figurativ kein (gutes) Licht werfen kazati v (slabi) luči; Licht in eine Sache bringen osvetliti (stvar); das Licht scheuen bati se luči; ans Licht bringen odkriti, razkriti, spraviti na dan; ans Licht kommen priti na dan; bei Lichte besehen če natanko pogledamo, pravzaprav; gegen das Licht proti luči; gegen das Licht halten podržati proti luči; hinters Licht führen zavajati, zavesti, varati, prevariti; im rechten Licht v pravi svetlobi, figurativ v pravi luči/osvetljavi; im ungünstigen/günstigen Licht figurativ v neugodni/ugodni luči; im Lichte stehen stati na luči, figurativ škodovati; sich selbst im Lichte stehen škodovati samemu sebi; ins Licht setzen poudariti, poudarjati; ins rechte Licht setzen prav osvetliti, osvetliti s prave strani; ins falsche Licht stellen napačno/narobe osvetliti; in ein lächerliches Licht stellen prikazati v smešni luči; jemandem ein Licht aufstecken odpreti (komu) oči, (tadeln) okarati; jemandem geht ein Licht auf (komu) se posveti; kein Licht sein ne biti (posebna) luč; sein Licht nicht unter den Scheffel stellen ne dajati luči pod mernik; das Licht der Welt erblicken uzreti luč sveta

Lichteinfluß, Lichteinfluss: unter Lichteinfluß zaradi svetlobe, pod vplivom svetlobe

Licinius 3 Licínij(ev), ime plebejskega rim. plemena, ki se je priselilo iz Etrurije, z rodbinami: Calvi, Crassi, Luculli, Macri, Murenae, Nervae, Sacerdotes, Vari. Najznamenitejši so:

1. C. Licinius Gaj Licinij, tr. pl. z Lucijem Albinom l. 493: L.

2. P. Licinius Calvus Esquilinus Publij Licinij Kalv (Plešec) Eskvilin, prvi plebejski vojaški tribun s konzulsko oblastjo l. 400: L.

3. sin prejšnjega, P. Licinius Calvus, je l. 396 opravljal isto službo kakor njegov oče: L.

4. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon, l. 378 vojaški tribun, l. 368 prvi plebejski magister equitum (pod diktatorjem Manlijem): L.

5. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon je l. 376 z Lucijem Sestijem sprožil znane tri leges Liciniae Sestiae, s katerimi je hotel izboljšati socialni položaj plebejcev, ki so trpeli hude pritiske, in jim priboriti politično enakopravnost, kar se mu je po 10 letih prizadevanj tudi posrečilo, konz. l. 364 in 361: Varr., L., Vell.

6. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives (Bogataš), l. 212 pontifex maximus; slovel je po svojem izrednem poznavanju prava in po prirejanju sijajnih iger. L. 211 je bil edil, l. 210 cenzor, l. 205 konz., kot prokonzul se je l. 204 slavno vojskoval s Hanibalom pri Krotonu, umrl je l. 183: Ci., L.

7. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten državnik in govornik, roj. l. 140, umrl l. 91: Ci., Plin., Q., T.

8. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives, konz. l. 97, cenzor l. 89; ker ga je Marij izobčil, je l. 87 naredil samomor: Ci.

9. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Dives, najmlajši sin prejšnjega, roj. l. 114, Sulov pristaš, zmagovalec v vojni proti sužnjem na čelu s Spartakom, konz. s Pompejem l. 70, je l. 60 sklenil s Cezarjem in Pompejem prvi triumvirat, padel v vojni s Parti pri Karah (Carrhae) 8. junija l. 53. Bil je duhovit in izobražen mož, slovel je po pregovornem bogastvu in razsipnosti, a tudi kot zloglasen lakomnež: Ci., C., O., Val. Max., Fl., Ap., Iust.

10. P. Licinius Lucullus Publij Licinij Lukul, tr. pl. l. 110: S.

11. L. Licinius Lucullus Ponticus Lucij Licinij Lukul Pontski, izvrsten poveljnik v vojni zoper zaveznike, konz. l. 74, zmagovalec v vojni zoper Mitridata in Tigrana (l. 73—66), Pompejev pristaš; umrl je v blaznosti l. 56: Ci., N., S. fr., H., Vell., Suet., T., Iust., Aur.; iz Azije je v Evropo prinesel češnjo: Plin.

12. L. Licinius Murēna Lucij Licinij Murena, odličen vojak, Lukulov legat v vojni proti Mitridatu, pretor l. 65; kot consul designatus l. 63 je bil tožen de ambitu in oproščen. Njegovi zagovorniki v tej pravdi so bili Cicero, Hortenzij in Kras: Ci.

13. L. Licinius Varro Murēna Lucij Licinij Varon Murena, posinovljenec Marka Terencija Varona, Mecenatov svak, Ciceronov in Horacijev prijatelj, mož nemirnega značaja, ki je v državljanski vojni izgubil svoje imetje, konz. l. 23; ker je sodeloval v zaroti Fanija Cepiona, ga je dal cesar Avgust l. 22 obglaviti: Ci. ep., H.

14. A. Licinius Archiās, gl. Archiās.

15. A. Licinius Caecīna, gl. Caecīna.

16. C. Licinius Macer, gl. Macer.

17. Licinia -ae, f Licínija
a) neka vestalka: Ci.
b) ime hčera govornika Lucija Licinija Krasa, obe dobri govornici: Ci. Kot adj. = Licínijev: lex Varr., Ci., L. idr. — Od tod adj. Liciniānus 3 Licínijev: Ca., Col.; subst. Liciniānī -ōrum, m Licinijáni, potomci Katona starejšega in njegove prve soproge Licinije: Plin.

liegen (lag, gelegen)

1. ležati; liegen lassen pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; jemandem liegen ležati (komu); Schiff: biti zasidran; liegen haben imeti na zalogi; weich liegen ležati na mehkem; krank liegen ležati bolan

2. biti (Fall, Verhältnisse, Fehler, in jemandes Interesse, im Bereich des Möglichen, Last, Preis, im Koma); im Streit liegen biti sprt; in der Luft liegen biti v zraku; auf dem 3. Platz liegen biti na 3. mestu; im Blut liegen biti v krvi; in Ketten liegen biti v verigah, biti vklenjen; um 20 % über/unter liegen biti 20 % nad/pod; vorn liegen biti na čelu, biti čisto spredaj

3. gledati; das Fenster liegt zur Straße okno gleda na cesto

4. es liegt mir (viel) daran dosti mi je do tega; es liegt mir nichts daran nič mi ni do tega; (der Grund für etwas sein) es liegt an/daran ... vzrok je na/na tem ...; (Verschulden) krivda je na ...

5. liegen bei einer Frau, einem Mann: spati z in Scheidung liegen ločevati se; im Sterben liegen umirati; im [Prozeß] Prozess liegen (mit) tožiti se (z); die Entscheidung liegt bei ihm odločitev je/bo njegova, on bo moral odločiti; wie die Dinge liegen tako je stanje stvari; fern liegen ➞ [fernliegen] fern liegen

lingua (stlat. dingua (sabin. l = d)) -ae, f (indoev. *dn̥g'hu̯ēH, gen. *dn̥g'huHés jezik (kot organ); prim. skr. jihvā́, juhū́- = sl. jezik = hr. jèzik = lit. liežùvis = got. tuggō = stvnem. zunga = nem. Zunge; ljudska etim. povezuje to besedo z lingere)

1. jezik (kot ud človeškega in živalskega telesa): in ore sita lingua est, finita dentibus Ci., nigra subest udo lingua palato V., linguam eicere Ci., linguam … ab inrisu exserentem (sc. iuvenem) producunt L., linguā lambere pueros L. (o volkulji) ali vulnera O., linguā properante legere O., prima l. Plin. konec jezika; kot izraz govorniške moči preg. (po Hom. (Il. 2, 488): οὐδ' εἴ μοι δέκα μὲν γλῶσσαι, δέκα δὲ στόματ' εἶεν): si decem habeas linguas, mutum esse addecet Pl., non mihi si linguae centum sint oraque centum, … V., non mihi si centum deus ora sonantia linguis … dedisset O., non mihi dentur si mille linguae Prisc.; v obscenem pomenu: homo malae linguae (= fellator) Mart., Min.

2. metaf. kaj jeziku podobnega, npr.
a) (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: Pac. ap. Gell., Lucan., promuntorii genus non excellentis, sed molliter in planum devexi L., tribus haec (sc. Sicania) excurrit in aequora linguis (po drugih pinnis) O.
b) bot. (o rastl.) α) = lingulāca: Plin. β) lingua bubula volovski jezik (Anchusa officinalis Linn.): Ca., Plin. γ) lingua canīna: Cels. = lingua canis ali l. Macedonica: Ap. h. (gr. κυνόγλωσσος ali κυνόγλωσσον) najbrž pasji jezik (Cynoglossum officinale Linn.).
c) jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme: Vitr.
d) jeziček pri grlu, sapnikov poklopec: Cels.
e) dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali: Plin.

3. meton.
a) jezik (kot govorilni organ, govorilo), govor(jenje), besede: linguam diligentissime continere Ci. brzdati, linguam acuere et procudere Ci. oblikovati in olikati, linguam moderari S., linguam tenere O. molčati, commercia linguae O. pogovor, razgovor, largus opum et linguā melior V., Latiumque beabit divite linguā H., l. libera Ci., L. odkritosrčen, prostodušen, impigrae linguae (gen. sg.) S., magica l. O., Sil. zagovor = čarodejne besede, ne vati noceat mala lingua futuro V. urok, esse malae linguae Petr. = malam habere linguam Sen. ph. hud (oster, strupen) jezik, homo acidae linguae Sen. rh., linguam vis meam praecludere, ne latrem pro re domini Ph. (o psu) jezik mi hočeš zavezati; s subjektnim gen.: l. potentium vatum H. petje, volucrum linguae V. ptičje petje, veteris comoediae maledica lingua Val. Max.; occ. α) hud, strupen, oster, opravljiv, obrekljiv jezik, opravljanje, obrekovanje, zloraba jezika: os habeat, linguam Pl., Aetolorum linguas retundere L., lingua gravius castigatur quam ullum probrum Cu. β) dar govora (besede), govorništvo, zgovornost: consilio neque manus deest neque lingua Ci., non magis consilium vobis deest quam lingua L., est animus tibi, sunt mores et lingua H. γ) zgovornost v slabem pomenu = samohvala, hvalisanje, širokoustenje, bahanje: maternae pendere linguae poenas O., ali = jezičnost, jezikavost, blebetavost, klepetavost: poenam linguā commeruisse O., tudi = (pre)drzen jezik, (pre)drznost: exhibuit linguam scelerata paternam O.
b) α) jezik (glede na njegovo tvarno kakovost): l. Latina, Graeca Ci., eiusdem esse linguae Ci., utram tandem linguam nescio? Ci., utraque l. (= latinščina in grščina) H., Plin. iun., Graecā linguā loquentes, qui Asiam incolebant N. azijski Grki, propter linguae Gallicae scientiam, qua … Ariovistus … utebatur C., Latinae linguae gnarus L. ali sciens T., linguae (sc. pastorum) peritus L., transferre in linguam Latinam Plin., alicuius linguam intellegere Petr., Mithridates, cui duas et viginti linguas, quot nationibus imperabat, traditur notas fuisse Q. β) narečje, dialekt: Massilia, quae tam procul a Graecorum omnium regionibus, disciplinis linguaque divisa Ci., illis … linguarum inter se differentium copia est Q.

lingula -ae, f (demin. lingua; prim. ligula) jeziček; le metaf. jezi(č)ku podobne stvari

1. (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: posita (sc. oppida) in extremis lingulis promunturiisque C.

2. jezikasto zašiljen jermen pri čevljih, vezalka, stogla: propter quod rumpere somnum debeat et lingulas (po drugih ligulas) dimittere Iuv., non hesterna sedet lunatā lingula plantā Mart.; kot psovka: Lingula (po drugih Ligula), in malam crucem? Pl.

3. (tanek) meček: Naev. ap. Gell.

4. čep, zatič = ost kola, ki se vtakne v drog: eorum partes summae lingulas edolatas habent Col.

5. jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme (prim. lingua 2. c)): si sub onus vectis lingula subiecta fuerit Vitr.

6. cev pri vodovodih: Vitr. (7, 7).

7. dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali (prim. lingua 2. e): apertioribus earum lingulis ad flectendos sonos Plin.

link² [liŋk]

1. prehodni glagol
spojiti, povezati, sestaviti (to, with s, z; together skupaj)

2. neprehodni glagol
spojiti se, povezati se

to link arms (with) prijeti se (koga) pod roko
to link arm in (ali through) another's prijeti koga pod roko

lips, libis, m, gl. Libs pod Libya.

liquidation [likwidéišən] samostalnik
ekonomija likvidacija, ustavitev podjetja, stečaj; poravnava (dolga); ugotovitev, določitev (dolga, odškodnine); unovčitev, prodaja (vrednostnih papirjev)
figurativno likvidacija, uboj

to go into liquidation priti pod stečaj

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

ljubimkati glagol
1. (imeti razmerje) ▸ hetyeg, enyeleg, kavarNočem, da bi moja punca ljubimkala z drugim. ▸ Nem szeretném, ha a csajom mással kavarna.
A puhloglava mladenka je na veliko ljubimkala in na koncu strla njegovo srce. ▸ A fiatal, üresfejű lány sokat hetyegett másokkal, és végül összetörte a szívét.
Njuna partnerja ljubimkata, zato se tudi sama zbližata. ▸ A párjaik puszipajtások voltak, ezért ők is összehaverkodnak.

2. (imeti spolni odnos) ▸ hancúrozik, szeretkezik, etyepetyél
Ko ta dva ravno ljubimkata pod tušem, v stanovanje prispejo starši slednjega. ▸ Éppen akkor, amikor ezek ketten a zuhany alatt hancúroztak, hazaértek a fiú szülei.
V Grčiji mu je uspelo klikniti sicer ne tako redek pojav, kako dva strastno ljubimkata na plaži. ▸ Görögországban sikerült elcsípnie azt a nem is olyan ritka pillanatot, amikor ketten szenvedélyesen szeretkeztek a strandon.
Na očetovem vrtu velikokrat ljubimka s študentko Martho. ▸ Az apja kertjében gyakran etyepetyél az egyetemista Mártával.

lock² [lɔk] samostalnik
ključavnica; zapiralnik, zapiralo, zapirač (pri puški); zavora, zaviralo, zastoj v prometu; zatvornica, zapornica
šport čvrst prijem (rokoborba)

dead lock popoln zastoj v prometu
to pick a lock vlomiti
figurativno lock, stock, and barrel vse skupaj, vse povprek, popolnoma
under lock and key pod ključem, zaklenjen
britanska angleščina ock Hospital bolnišnica za spolne bolezni

locor, gl. opombo pod loquor.

lodare

A) v. tr. (pres. lōdo)

1. hvaliti

2. slaviti:
Dio sia lodato! končno
sia lodato Gesù Cristo! relig. hvaljen bodi Jezus Kristus!

B) ➞ lodarsi v. rifl. (pres. mi lōdo) pohvaliti se; bahati se
PREGOVORI: chi si loda s'imbroda preg. lastna hvala se pod mizo valja

lodo moški spol blato, nesnaga; močvirje

hace lodo blatno je (zunaj)
salpicar de lodo z blatom obmetavati; (o)psovati
salir del lodo y caer en el arroyo priti z dežja pod kap

longinquus 3 (iz longus z obrazilom *-n̥ku̯o-, kot pri prop-inquus = gr. -απός, npr. ποδ-απός, ἀλλοδ-απός)

I. prostorsko in krajevno:

1. dolg, daljen, širen, prostran, obsežen: linea Plin., amnes T. z dolgim tokom, aequora Cl., oculorum acies Gell. daljnovidnost; subst. n. pl.: longinqua contueri Plin. daljnoviden biti. Klas. le

2. daljen = oddaljen, odročen: Lacedaemon Ci., ex locis tam longinquis Ci., regio C., ex longinquioribus locis C.; subst. n.: e(x) longinquo Sen. ph., Plin. od daleč, iz daljave; v pl.: saturi longinqua Tarenti V. daljne (oddaljene) tarentske loke, longinqua imperii T. oddaljeni deli cesarstva, longinqua sectari Plin. iun. stremeti za oddaljenimi stvarmi; enalaga: l. cura L. skrb za oddaljene stvari, legatio tam l. L. tako daleč poslano, vulnera Lucan. od daleč dobljene, bella Iust. z daljnim narodom.

3. daleč stran, zunaj, v daljnih krajih, v tujini bivajoč ali stanujoč, zunanji, inozemski, tuj: homo alienigena et longinquus Ci., externus hostis atque longinquus Ci., l. nationes, longinquiores civitates C., quod longinqua eoque ignotior gens erat L., piscis O.

4. drug, tuj = v nobeni zvezi (povezavi) s kom; kot subst. m. pl. drugi, tujci = sorodstveno nepovezani: in longinquos, in propinquos (sorodnike), in alienos (tujce), in suos (svojce) irruebat Ci. —

II. metaf. časovno:

1. dolg: in longum tempus differre Ci. za dolgo odložiti (odlagati), tempus longinquius N., spes l. T. daljnosežno.

2. dolg = dolgotrajen: dolor, observatio Ci., consuetudo, oppugnatio C., morbus L., militia L., T., victoria L., amor Pr., febres Plin.

3. star, starinski, starodaven: monumenta Plin. — Od tod adv.

1. longinquē
a) daleč, daleč proč: l. ab domo bellum gerere Enn. ap. Non., longinquius … absit Gell.
b) starinsko, po starem, staroveško: longinque scribere Fr.

2. adv. abl. n. sg. longinquō dolgo (časa): l. abesse, l. absens Dig.

3. adv. acc. sg. n. longinquum dolgo: l. loqui Pl. na dolgo in široko.

lōrīcātiō -ōnis, f (lōrīcāre) „oklepitev, oklepljenje“; metaf.: duplex l. Vitr., Dig. dvojni pod, dvojni tlak.

lóšč (-a) m smalto; smaltatura; ingobbio:
pren. laž skrita pod loščem poštenosti menzogna che si cela sotto la maschera dell'onestà

loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride