Franja

Zadetki iskanja

  • impulse [ímpʌls] samostalnik
    impulz, podnet, spodbuda, nagon, nagib, gonilna sila
    matematika, fizika pogonska količina
    tehnično sunek
    medicina dražljaj

    to act on impulse nagonsko kaj storiti
    ameriško, ekonomija impulse buying spontan nakup
  • impulzíven impulsive

    impulzíven človek impulsive person
    impulzívno ravnati to act on the spur of the moment
  • in1 [in] predlog

    1.
    v, na (na vprašanje kje?)

    in England v Angliji
    in the country na deželi
    in here (there) tu (tam) notri
    in town v mestu (o katerem govorimo)
    in the sky na nebu
    in the street na ulici
    in the territory na ozemlju

    2. figurativno
    v, pri, na

    in the army v vojski
    in the university na univerzi
    in Shakespeare pri Shakespearju
    blind in one eye na eno oko slep

    3.
    v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)

    put it in your pocket daj to v žep

    4.
    (stanje, način, okoliščina)

    in arms oborožen
    a cow in calf breja krava
    in any case v vsakem primeru
    in cash v gotovini; pri denarju (biti)
    in despair obupano, v obupu
    in doubt v dvomu
    in dozens na ducate
    in English v angleščini
    in good health pri dobrem zdravju, zelo zdrav
    in groups v skupinah
    in E major v E duru
    in liquor pijan
    in this manner na ta način
    in ruins v razvalinah
    in short na kratko (povedano)
    in tears v solzah
    in a word z eno besedo
    in other words z drugimi besedami
    in writing pismeno

    5.
    v, pri, na (udeležba)

    to be in it biti udeležen, udeležiti se
    he isn't in it on ne spada zraven
    there is nothing in it ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka)

    6.
    (dejavnost, opravilo) pri, v

    in an accident pri nesreči, v nesreči
    in crossing the river pri prehodu čez reko
    in search of pri iskanju česa

    7.
    (moč, sposobnost)

    it is not in her to tega ona ne zmore
    he has (not) got it in him to je (ni) pravi mož za to

    8.
    (časovno)

    in the beginning v začetku
    in the day, in daytime podnevi
    in the evening zvečer
    in his flight na begu
    in two hours v dveh urah, čez dve uri
    in March marca
    in one istočasno
    in the reign of za vlade, za časa vladanja
    in my sleep v spanju, ko sem spal
    in time pravočasno, sčasoma, kdaj
    in winter pozimi
    in (the year) 1940 leta 1940

    9.
    (namen, smoter)

    in answer to kot odgovor na
    in my defence v mojo obrambo

    10.
    (vzrok, nagib)

    in contempt s prezirom
    in his honour njemu na čast
    in sport za šalo
    in remembrance v spomin

    11.
    (razmerje, odnos, zveza)

    in as (ali so) far as do take mere
    in that ker, kolikor
    well in body, but ill in mind telesno zdrav, a duševno bolan
    in itself samo po sebi
    in number številčno
    in size po velikosti
    equal in strength enak po moči
    the latest thing in s.th. najnovejše na nekem področju
    ten feet in width 10 čevljev širok (po širini)

    12.
    po

    in my opinion po mojem mnenju
    in all probability po vsej verjetnosti

    13.
    (sredstvo, material)

    in boots v škornjih
    a statue in bronze bronast kip
    written in pencil napisano s svinčnikom
    a picture in oils oljnata slika
    dressed in white oblečen v belo

    14.
    (število, znesek)

    seven in all v celem sedem
    five in the hundred pet od sto, 5%
    one in ten eden od desetih
    in twos po dva, paroma
    not one in a hundred niti eden od stotih
    a place in a million najbolj primeren kraj
  • in2 [in] prislov
    notri, noter, v

    to be in biti doma, biti v hiši; politika biti na vladi (stranka); biti v modi; šport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj (oysters are in)
    to be in for a thing pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česa
    he is in for a shock to bo zanj močan pretres
    she is in for an examination čaka jo izpit
    the boy is in for a beating fant bo tepen
    to be in for it iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhoda
    in for a penny, in for a pound kdor reče a, mora reči tudi b
    to be (ali keep) in with s.o. dobro se s kom razumeti
    in between medtem
    in and in vedno isto, vedno znova
    the train is in vlak je prišel
    spring is in pomlad je prišla
    the ship is on the way in ladja pluje v pristanišče
    to throw in pridati
    ameriško to be all in biti čisto izčrpan
    in with it! prinesi, odnesi to noter
    to be in on s.th. sodelovati pri čem, biti poučen o čem
    to let s.o. in on s.th. pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čem
    to be in up to the neck biti v veliki stiski
  • in and

    in...in both... and
    on in njegov brat both he and his brother
    podnevi in ponoči both by day and by night
    in tako dalje (itd.) and so on, etc (= etcetera)
  • in konj.

    I.

    1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
    oče in sin padre e figlio

    2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
    čast in slava onore e gloria

    3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
    tisoči in tisoči migliaia e migliaia
    spet in spet sempre di nuovo
    krog in krog tutt'intorno

    4. (za seštevanje) più, e:
    ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

    6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
    gospod ta in ta il signor tal dei tali
    rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
    treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

    7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
    mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

    8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
    večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noč in dan delati lavorare notte e giorno
    pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

    II. (v vezalnem priredju)

    1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
    fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

    2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
    to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

    3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
    ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

    4. (za izražanje namena) e:
    pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

    5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
    to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
    ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
    sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
    odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

    7. (čeprav, četudi) anche se:
    trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
  • ináko

    ináko se mu storí he is on the brink of tears, he has tears in his eyes
  • inarticulate [ina:tíkjulit] pridevnik (inarticulately prislov)
    nerazločen, nejasen (govor); skop z besedo, vase zaprt
    zoologija nečlenast

    he is inarticulate on se nejasno izraža; komaj usta odpre
    inarticulate with rage onemel od jeze
  • incarné, e [ɛ̃karne] adjectif utelešen; živ

    ongle masculin incarné v meso zaraščen noht
    c'est le diable incarné to je utelešen hudič
    c'est la jalousie incarnée on(a) je skrajno ljubosumen(-mna)
  • increase1 [ínkri:s] samostalnik
    rast, porast, povečanje, prirastek, povišanje, zvišanje; dobiček, donos, dobitek
    poetično potomstvo, potomec

    on the increase v porastu
    increase of capital povečanje kapitala
    increase of salary povišanje plače
    increase of trade razmah trgovine
  • incriminer [-ne] verbe transitif (ob)dolžiti, obtožiti, očitati; grajati; inkriminirati

    on incriminera sa bonne foi sumničili bodo o njegovi iskrenosti
    incriminer à tort po krivem obdolžiti
    incriminer la conduite de quelqu'un grajati vedenje neke osebe
  • incumbent1 [inkʌ́mbənt] pridevnik (incumbently prislov)
    obvezen, obvezilen, obligatoren; ležeč, viseč, sloneč (on, upon na)

    it is incumbent (up)on him njegova dolžnost je
    I think (ali feel) it incumbent on me imam za svojo dolžnost
  • incuse2 [inkjú:z] prehodni glagol
    vtisniti (on na)
    kovati denar
  • índeks index, pl indexes, indices; (knjige) index

    índeks življenjskih stroškov, cen cost-of-living index
    dati knjigo na índeks to put a book on the index (of books prohibited to Roman Catholics)
  • independence [indipéndəns] samostalnik
    neodvisnost (on, of od)
    samostojnost; dohodek od premoženja

    ameriško Independence Day 4. julij, dan neodvisnosti
  • inflict [inflíkt] prehodni glagol
    prizadeti, zadati (on, upon komu)
    naložiti kazen, globo

    to inflict o.s. upon s.o. vsiliti se komu
  • influence1 [ínfluəns] samostalnik
    vpliv (on, upon, over na, with pri)
    moč, ugled; vplivna osebnost
    fizika elektrostatična indukcija

    pravno undue influence nedovoljeno vplivanje
    politika sphere of influence interesna sfera
    he is an influence in politics je vplivna oseba v politiki
    to be under the influence of s.o. biti pod vplivom koga
    to exercise (ali exert) an influence (up)on s.o. vplivati na koga
    influence machine influenčni stroj
  • influential [influénšəl] pridevnik (influentially prislov)
    vpliven, ki ima vpliv (on na, in v)
  • infringe [infrín(d)ž]

    1. prehodni glagol
    prekršiti (zakone, pogodbe), prestopiti; poseči v tuje pravice

    2. neprehodni glagol
    pregrešiti se (on, upon nad)

    to infringe a patent prekršiti patentno pravico
  • infus, e [ɛ̃fü, z] adjectif prirojen, naraven

    il a la science infuse (familier, ironično) vso modrost je z veliko žlico pojedel; on misli, da vse ve že po naravi, brez dela in truda ni jela