Franja

ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
ovijati s slamo (steklenice) impagliare

2. avvinghiare; cingere:
oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia

3. foderare, incartare

4.
ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato

5. avvolgere, torcere:
ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
pren. ovijati steklenico sbevazzare
ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
oviti z žalnim trakom abbrunare

B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero

ovija|ti se (-m se) oviti se okoli česa: sich schlingen/ winden um, (etwas) umschlingen, umwinden
ovijati si kaj okoli česa sich (etwas) schlingen um

oviti koga okoli mezinca frazem
(manipulirati s kom) ▸ ujja köré csavar
Ne more me zastrašiti s svojim ostrim jezikom ali si me oviti okoli mezinca. ▸ Nem tud megfélemlíteni az éles nyelvével vagy a ujja köré csavarni.
Naudet se ji ni mogel upreti. Ovila ga je okoli mezinca. ▸ Naudet nem tudott neki ellenállni. A nő az ujja köré csavarta őt.
Sopomenke: ovijati koga okoli mezinca, oviti koga okrog mezinca, ovijati koga okrog mezinca

ovlážiti to wet, to moisten; to dampen, to damp

ovlážiti si grlo (popiti ga kozarček) to wet one's whistle

ovlážiti rendre humide, humidifier ; (perilo) humecter; mouiller, tremper

ovlažiti si ustnice s'humecter les lèvres
ovlažiti zrak humidifier l'air

ozavesti|ti [é] (-m) [bewußtmachen] bewusst machen
ozavestiti si sich [bewußtmachen] bewusst machen
ozavestiti se [bewußtwerden] bewusstwerden

ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.

1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
ozreti se proti hribom guardare verso i monti
ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
ozirati se po pticah osservare gli uccelli

2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione

3.
ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
ozirati se po taksiju cercare un taxi
ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla

oznaníti (-im) | oznanjeváti (-újem) perf., imperf.

1. annunciare, notificare, rendere noto

2. preannunciare; predire:
oblaki oznanjujejo nevihto nuvole foriere di tempesta, nuvole che preannunciano la tempesta

3. rel.
oznanjevati evangelij diffondere il vangelo, evangelizzare
PREGOVORI:
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda, s'imbroda

ožémati (-am) | ožéti (ožmèm) imperf., perf.

1. spremere, strizzare, torcere (tudi pren.):
ožeti limono spremere un limone
pren. ožemati si možgane spremere le meningi
ožemati mokro obleko strizzare i panni bagnati

2. pren. estenuare, stremare

3. pren. (izrabljati) spremere, sfruttare, pelare, spennare

óžji (-a -e) adj. komp. od ozek

1. più stretto:
cesta postaja ožja la strada si fa più stretta

2. stretto, ristretto:
ožji krog cerchia ristretta
v ožjem pomenu in senso stretto
ožji sorodnik parente stretto
v najožjem krogu fra i più intimi

ožuli|ti (-m)
ožuliti si noge: sich (die Füße) wund laufen

ožúliti écorcher, excorier

ožuliti se s'écorcher, s'excorier, attraper des durillons
noge si ožuliti se faire des ampoules aux pieds, s'écorcher les pieds en marchant

ožúliti (se) excoriar(se); desollar(se)

ožuljen excoriado
ožuliti si noge desollarse los pies (por caminar mucho)

pa (in) et, puis ; (toda) mais, pourtant, cependant

ali pa ou bien
pa ja! mais oui!, assurément
pa vendar et pourtant
pa naj bo! soit!
pa saj sem ti že rekel mais je te l'ai déjà dit
ti pa jaz toi et moi
kaj pa? quoi donc?
kam pa? où donc?
kaj pa delaš? mais que fais-tu donc?
ti ne pojdeš, jaz pa toi, tu n'iras pas, moi, si
jaz sem zadovoljen, on pa ne moi, je suis content, mais lui non
on ne bo hotel, sicer pa čemu to? il ne voudra pas, et puis à quoi cela servirait-il?

pa

A) adv.

1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene

3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

B) konj.

I. (v protivnem priredju)

1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

II. pog.

1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

III. pog. (v vezalnem priredju)

1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta

2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

IV.

1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora

2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

C) inter.

1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

2.
pa še kako! eccome

pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte

3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva

5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta

7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa

paláča (-e) f palazzo; (v Benetkah) ca':
doževa palača palazzo ducale, del Doge
palača Venier ca' Venier
kraljeva palača reggia
vladna palača palazzo del governo
občinska palača (hiša) palazzo di città, palazzo comunale, municipio
palača OZN Palazzo dell'ONU, Palazzo di vetro
PREGOVORI:
zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte

pálec thumb; (nožni) big toe; (mera) inch (krajšava: in.)

odtis, madež od pálca (na knjigi ipd.) thumbmark
brez pálca thumbless
širina pálca a thumb, a thumb's breadth
gristi (si) pálec to bite one's thumb
vijak za stiskanje pálcev zgodovina, mučilno orodje thumbscrew
potipati s pálcem to thumb
imeti pod pálcem (figurativno, biti premožen) to be rich, to be well off, to be a man of means
pálce vrteti (figurativno, dolgočasiti se, lenariti) to twirl (ali to twiddle) one's thumbs (ali one's fingers)

pálec (prst, mera) pouce moški spol

palec na nogi (gros) orteil moški spol
imeti pod palcem avoir beaucoup d'argent, être riche
sesati si palec sucer son pouce
vrteti palce (v brezdelju) se tourner (ali se rouler) les pouces, se les rouler
težko mu gre (denar) izpod palca il ne dépense pas facilement son argent, familiarno il est dur à la détente

pámet (um) intellect, intelligence, sense, brains pl, wits pl; (duh) reason, mind; prudence; mother wit; (razumevanje) understanding; (spomin) memory; pogovorno gumption

na pámet by heart
zdrava pámet common sense, sanity
si ob pámet? are you out of your senses?, have you lost your wits?
ali si pri pámeti? are you in your right mind?
sem pri kraju s svojo pámetjo I am at my wit's end
bodi no pri pámeti! be sensible!, be reasonable!, have a bit of common sense!
on ni pri pravi pámeti he is not in his right mind, he is out of his mind
nisem bil pri pravi pámeti I had not my wits about me
on je počasne pámeti he is slow-witted, pogovorno he is slow on the uptake
ona je kratke pámeti she is rather slow (ali dull, slow on the uptake)
še (vedno) mi je na pámeti... it is still fresh in my mind...
nima toliko pámeti, da bi (u)videl... he has not the wits to see...
to se krega s pámetjo it is thoughtless (ali senseless)
si se s pámetjo skregal? have you taken leave of your senses?
padlo mi je na pámet it occurred to me, the idea struck me, the thought crossed my mind
na kraj pámeti mi ne pade, da bi (rekel) far be it from me to (say)
reči, kar človeku pade na pámet to say whatever comes to mind
imeti več sreče kot pámeti to have more luck than brains
izgubiti pámet to go out of one's mind (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali one's reason)
to presega mojo pámet this is beyond me, that's over my head, that passes my comprehension
priti k pámeti to come to one's senses
kdo, ki je pri pravi pámeti, bi šel...? who in his senses would go...?
moram ga spraviti k pámeti I must make him see reason (oziroma see sense)
spraviti koga ob pámet to drive someone out of his mind (ali pogovorno up the wall, round the bend)
sklicevati se na zdravo pámet to appeal to reason
(iz)računati na pámet to calculate mentally
učiti se na pámet to learn by heart, to commit to memory
znati na pámet to know by heart (ali from memory), (vlogo) to be word-perfect
ko te bo pámet srečala... when you see reason...