Franja

ùmisliti -īm
I. zamisliti si, zasnovati: umisliti neko krivično djelo
II. umisliti se zamisliti si, vtepsti si v glavo: u ljude ušao neki čudan ponos, sve se nekako umislili da bi i sami mogli sjesti na pašino mjesto

umíšljati ùmīšljām
I. zamišljati si, snovati, delati naklepe, naklepati
II. umišljati sebi domišljati si

umknicken transitiv prepogniti; intransitiv prepogniti se (brechen) zlomiti se, prelomiti se; Medizin mit dem Fuß: zviti si nogo

umnehmen^* ogrniti si

unadvisable [ʌnədváizəbl] pridevnik
nepriporočljiv; ki (kar) se ne da (ne more) svetovati; ki si ne da svetovati (se poučiti)

unboot [ʌnbú:t] prehodni glagol
sezuti (komu) škornje, čevlje
neprehodni glagol
sezuti si škornje, čevlje

unbooted sezut

uncounselled [ankáunsəld] pridevnik
nesvetovan, brez (na)sveta; ki si ne zna pomoči

uncover [ʌnkʌ́və] prehodni glagol
odkriti (tudi figurativno)
razkriti
vojska pustiti brez kritja, brez zaščite; odvzeti pokrov, poklopec (čemu)
neprehodni glagol
odkriti se, sneti si klobuk, pozdraviti

uneingestanden nepriznan, ne da bi si sam(a) priznal(a)

unthread [ʌnɵréd] prehodni glagol
potegniti (izvleči) nit (iz šivanke); izvleči vlakna
figurativno razplesti, razrešiti; splaziti se, utreti si pot, najti pot (iz labirinta itd.)

uobráziti uòbrāzīm, uòbraziti -īm (rus.) sebi predstaviti si, zamisliti si

uobražávati uobràžāvām sebi
1. predstavljati si, zamišljati si
2. domišljevati si: ne uobražavam sebi da vas mogu ubijediti

ùpāmtiti -īm zapomniti si

upíljiti ùpīljīm
1. zapičiti, upreti: upiljiti oči u koga
2. vtepsti si: upiljiti sebi nešto u glavu

upirajóč se (-a -e se) adj. che si rivolge; che si ribella

ùprtiti -īm
I. oprtati si, naložiti si, deti: grom djevojka, da uprti četiri momka, pa da ih nosi preko sela
II. uprtiti se
1. biti oprtan: ženske uprćene torbama penju se uz brdo
2. zaplesti se: u što sam se uprtio, a hoće mi se blaga, da to sve pričinim
3. skušati se, kosati se: onaj starac uprtio se sa mladeži

urmá -éz

I. vt.

1. slediti

2. upoštevati

II. vi.

1. nadaljevati

2. spremljati
□ a urma un curs obiskovati tečaj

III. vi./vr. slediti si

usare

A) v. tr. (pres. uso)

1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
usare un abito nositi obleko
usare le mani tepsti
usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
usare le orecchie pazljivo poslušati
usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze

2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
usare le buone maniere biti olikan
usare un diritto uveljavljati pravico

3. poseči, pomagati si:
usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
usare molta attenzione biti zelo pazljiv
usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben

4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
usare una cortesia storiti uslugo

5. imeti navado

B) v. intr.

1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice

2. ravnati:
usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim

3. biti v modi, moderen:
adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete

C) v. intr. impers. biti navadno, običajno

Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na

usihajóč (-a -e) adj. che si secca; ekst. che svanisce

usljeđívati usljèđujēm (ijek.), usleđívati uslèđujēm (ek.) slediti si, goditi se