Franja

svètica ž svetnica: drže je -om imajo jo za svetnico

svignare v. intr. (pres. svigno) pog.
svignarsela popihati jo

svijèća ž (ijek.), svéća ž (ek.)
1. sveča: lojana, voštana, stearinska, mrtvačka svijeća; ledena svijeća; svijeća za božićno drvce, za novogodišnju jelku; krsna, slavska svijeća krstna sveča, sveča, ki jo prižgejo ob krstni slavi; prav kao svijeća raven kot sveča; pridržati komu -u na samrti držati komu sveču ob zadnji uri; umrijeti bez -e ne imeti bližnjih sorodnikov; ugasila mu se slavska svijeća umrl je brez potomcev; ugasiti = utuliti -u ugasiti svečo; od strehe vise -e od kapu vise ledene sveče
2. fiz. sveča: Hefnerova svijeća, električna žarulja, sijalica u obliku -e

svȉsnuti svȉsnēm, oni svȉsnū, svȉsnuh svȉsnū svisniti, do smrti se razžalostiti, umreti od žalosti, bolečine, napora: ponekad mi je da svisnem; svisnuti od plača, od bola, od jada, od žalosti, od zime; zaljubila se u tebe pa hoće da svisne konec jo bo od zaljubljenosti

sympathetic [simpəɵétik]

1. pridevnik (sympathetically prislov)
simpatičen, ki vzbuja simpatijo, privlačen (to za)
izražajoč simpatijo, sočuten, usmiljen, dobrohoten; solidaren, enakega mišljenja
anatomija simpatičen; simpatetičen, skrivnostno učinkujoč
pogovorno prijeten, zanimiv

sympathetic clock sinkrona ura
sympathetic cure zdravljenje z zagovarjanjem
sympathetic ink simpatično, nevidno črnilo
sympathetic nerve simpatični živec, simpatikus
sympathetic pain bolečina, ki jo čutimo zaradi krivice, prizadete drugim; bolečina v enem delu telesa kot odraz bolečine v nekem drugem delu telesa
sympathetic sound zvok, ki nastane kot odmev nekega drugega zvoka
sympathetic strike solidarnostna stavka
sympathetic words sočutne besede
his poetry is not very sympathetic to me njegova poezija mi ničesar ne pove

2. samostalnik
anatomija simpatikus; simpatični živčni sistem; za hipnozo občutljiva oseba

syndicat [sɛ̃dika] masculin sindikat, strokovna zveza; konzorcij (vrsta kartela)

syndicat d'artisans rokodelski sindikat
syndicat de banquiers bančni konzorcij
syndicat d'initiative društvo za tujski promet
syndicat des médecins zdravniška zbornica
syndicat de mineurs rudarski sindikat
syndicat ouvrier delavska strokovna zveza, sindikat
syndicat patronal zveza delodajalcev
adhérent masculin, délégué masculin, dirigeant masculin d'un syndicat član, delegat, vodja sindikata
grève féminin organisée par un syndicat stavka, ki jo je organiziral sindikat

synthesis -is, acc. -in, abl. -ī, f (tuj. σύνϑεσις sestava, sklad)

1. skupina skupaj spadajočih posod, jedilni servis, starejše namizje: Stat., septenaria Mart.

2.
a) skupina naenkrat oblečenih oblačil, vsa oprava, obleka: Dig., sic micat innumeris arcula synthesibus Mart.
b) metaf. lahko domače vrhnje oblačilo, nočna halja, hišna halja, ki so jo nosili zlasti za mizo, na Saturnov praznik tudi na cesti, spalna suknja: mutata tibi est synthesis undecies Mart., synthesibus dum gaudet eques dominusque senator Mart.

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.

sȳrinx -ingis, acc. -inga, f (tuj. σῦριγξ)

1. trst; od tod kot nom. propr. Sȳrinx Sirínga, nimfa, ki jo je ljubil Pan; njene sestre so jo spremenile v trst: O. (= Canna dea Ap.). Soobl. sȳringa -ae, f
a) trst, kot medic. t.t. α) trst za vbrizgavanje in meton. vbrizgavanje: P. Veg. β) fistula, votel tvor: Plin. Val., Th. Prisc.; enako tudi v soobl. sȳringia -ae, f: Plin. Val. in sȳringiō -ōnis, f: Plin. Val.
b) kot nom. propr. Sȳringa -ae, f Sirínga = Sȳrinx: Serv.

2. pl. sȳringēs -um, f (pod)zemeljske razpoke ali votline, starejše póčenice: Amm.

še still; yet, as yet

še ne not yet
še vedno still
še nikoli never yet
še enkrat once more
še več still more
še danes this very day
še do danes, še zdaj this very day, even now
še nocoj this very night
še do pred kratkim, do nedavnega until very recently
še isti dan on the very same day
še pred enim tednom sem govoril z njim it is only a week since I spoke to him
še dolgo pozneje for a long time after
še ta teden before this week is over
še oni teden sem jo videl I saw her only last week
še včeraj only yesterday
še zadnjega maja as late as last May
še letos bodo prišli they will still arrive this year
še leta 1960 as late as 1960
še lani only last year
še boljši better still
še močneje kot even stronger than...
še enkrat toliko twice as much, as much again
še enkrat tako velik twice as tall, as tall again
še mnogo much (oziroma many) more
samó še to pot (tokrat) just once more, only this once
komaj še kdo hardly anyone left
še dražji, še višji dearer still, higher still
(samo) še trenutek just a moment
še nikoli never yet
še kaj (drugega)? anything more (ali else)?
imaš še kaj papirja? have you (got) any paper left?
imaš še kaj denarja? have you any money left?
še eno skodelico čaja, prosim! another cup of tea, please!
daj mi še malo kruha! (could I have) another piece of bread, please
danes je vreme še slabše kot včeraj today the weather is even worse than yesterday
dokler je še čas while there is still time
on še ne more delati he is still unfit for work
tega še nikoli nisem videl I have never seen that before
počakaj še dva dni! wait another two days!
daj mu še en kozarec vode! give him another glass of water!
treba je še videti it is yet to be seen
to bomo še videli that remains to be seen
še vedno živijo v Ljubljani they are still living in Ljubljana
še to zimo bo prišel he will be here some time this winter
lahkó še pride he may still come, he may come yet
poskusi še enkrat! try again!, try once more!, pogovorno have another go!
kaj še hoče? what else does he want?
lahko počakaš še en teden? can you wait another week?
še tega je manjkalo! that's all we wanted!
ni bila še dolgo omožena, ko... she had not long been married when...
ostalo je še nekaj denarja there's still some money left, there's a bit of cash left over
naj bo še tako bogat, ne bo uspel no matter how rich he is, he will not succeed
še (= niti) pogledal me ni he did not so much as look at me
kaj še! (= kje pa, ni govora o tem!) what next!
še obesili ga bodo, še na vislicah bo končal! he'll come to a sticky end (one of these days)!
še (vedno) smo tu we are still here
dokler je še živel while he was still alive
nisem še končal I have not yet finished, I still haven't finished

šelè only; not earlier than; as late as; not until, not till; only then, not before

šelè ko... only when..., no sooner than...
šelè danes only today
šelè davi only this morning
šelè včeraj not till yesterday, no earlier than yesterday, only yesterday
šelè jutri not till tomorrow
šelè leta 1951 as late as 1951
šelè pred enim letom no more than a year ago
šelè teden dni pozneje not until a week later
prišel je šelè pred dvema dnevoma he arrived only (ali pogovorno only arrived) two days ago
vrnil se je šelè, ko... he didn't return before...
to je treba šelè dokazati that remains to be proved
pridem domov šelè ob 11-ih I'll not be home till 11
šelè ko so bili vsi odšli, sem odkril... it was not until (after) everyone had gone that I discovered...
videl sem jo šelè včeraj I only saw her yesterday, I didn't see her before yesterday
šelè predvčerajšnjim sem dobil tvoje pismo I didn't receive your letter until the day before yesterday
poročila se je šelè pred kratkim she got married quite recently, she's only been married a short time
kaj šelè... (= da ne rečem nič o...) to say nothing of..., let alone..., never mind...
ni mogla narediti koraka, kaj šelè zbežati she could not move a step, never mind run away

šìšnjava ž: uhvatiti -u ekspr. popihati jo

šivilja samostalnik
(ženska, ki šiva oblačila) ▸ varrónőPoročno obleko mi je sešila šivilja, drugače pa si večinoma sešijemo vse same doma. ▸ Az esküvői ruhámat varrónőnő varrta meg, amúgy többnyire mindent magunk varrunk meg otthon.

škod|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Schaden (tudi pravo), namerno povzročena na polju, v gozdu: der Frevel (Feldfrevel, Forstfrevel); die Schädigung, die Beschädigung; (škodljiva posledica) der Nachteil; (škodljivo učinkovanje) die Schadwirkung; (celotna Gesamtschaden, lovska Wildschaden, malenkostna Bagatellschaden, materialna Sachschaden, Materialschaden, milijonska Millionenschaden, na okolju Umweltschaden, na pridelkih Flurschaden, na zgradbi/zgradbah Gebäudeschaden, nepremoženjska Nichtvermögensschaden, na zdravju Gesundheitsschädigung, osebna Personenschaden, posledična, posredna Folgeschaden, premoženjska Vermögensnachteil, Vermögensschaden, vojna Kriegsschaden, vremenska Wetterschaden, živalska Tierschaden, zaradi prometne nesreče Unfallschaden, zaradi neurja Unwetterschaden, zaradi onesnaženosti Emissionsschaden, zaradi plazu/plazov Lawinenschaden, zaradi požara Brandschaden, Feuerschaden, zaradi suše Dürreschaden, zaradi toče Hagelschaden, zaradi viharja Sturmschaden, zaradi vode Wasserschaden, zaradi visoke vode Hochwasserschaden); ki jo povzročijo živali z objedanjem: der Fraß (od divjadi Wildfraß, od miši Mäusefraß, od ptičev Vogelfraß)
neznatna škoda die Geringfügigkeit, der Bagatellschaden
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
škoda, ki so jo povzročile živali Tierschaden
(škodni primer) der Schadensfall
dogodek, zaradi katerega je nastala škoda pravo schädigendes Ereignis
izkaz škode der Schadennachweis
nadomestilo škode (odškodnina) der Schadenersatz
nastanek škode der Schadenseintritt
obveznost povračila škode die Ersatzpflicht
odmera škode die Schadensbemessung
povračilo škode der Schadenersatz
poprava škode die Wiedergutmachung
povrnitev škode die Erstattung, der Schadenersatz, die Schadloshaltung
povzročitelj škode der Schädiger
preprečevanje škode die Schadensverhütung
prijava škode die Schadensmeldung, die Schadensanzeige, Schadenmeldung, Schadenanzeige
ugotavljanje škode die Schadenfeststellung
zmanjšanje škode die Schadensbegrenzung
biti na škodi im Nachteil sein
poročilo o nastali škodi der Schadenbericht
biti v škodo (jemandem) schaden, sich nachteilig auswirken auf, (jemandem) zum Nachteil gereichen
dolžan povrniti škodo ersatzpflichtig, zum Ersatz verpflichtet
imeti škodo geschädigt sein, figurativno den Schaden haben
v škodo zu Lasten, zum Schaden (von), figurativno zuungunsten, zu Ungunsten, zum Nachteil (von)
meni v škodo zu meinem Schaden
v javno škodo gemeinschädlich
goljufija v škodo zavarovalnice der Versicherungsbetrug
biti v škodo česa sprechen gegen
načelo povzročiteljeve odgovornosti za škodo das Verursacherprinzip
odgovornost za škodo die Schadenshaftung, die Haftung

škóda daño m ; detrimento m ; perjuicio m ; lástima f ; (opustošenje) estragos m pl ; (od požara) siniestro m ; (havarija) avería f ; (poškodba) deterioro m , desperfecto m

komu na škodo con daño (ali perjuicio) de alg, en perjuicio (ali detrimento) de alg
v mojo škodo en mi perjuicio, a costa mía
kakšna škoda! ¡qué lástima!
škoda za denar! ¡lástima de dinero!
škoda (je), da ... es una lástima (ali es una pena) que... (subj)
škoda ga je es digno de lástima, es lástima que haya muerto
ne bo v tvojo škodo no te pesará, sería en provecho tuyo
biti odgovoren, odgovarjati za škodo responder (ali ser responsable) de los daños
biti na škodi (fig) salir perdiendo en un asunto
hoditi komu v škodo invadir el terreno de otro, cazar en vedado ajeno
napraviti, povzročiti škodo ocasionar (ali causar) daño(s), causar perjuicio
popraviti škodo reparar un daño
plačati, poravnati škodo (ki so jo drugi naredili) fam pagar los vidrios rotos, pagar el pato
spametovati se ob škodi escarmentar, (ob tuji škodi) escarmentar en cabeza ajena
trpeti škodo sufrir un daño
zavarovati proti škodi asegurar contra daños
škoda človeka izmodrí de los escarmentados nacen los avisados
materialna škoda daño m material
nadomestilo za škodo indemnización f por daños y perjuicios
izravnava škode compensación f
prijava škode aviso m de siniestro
poravnava škode reparación f de un daño
zavarovanje proti škodi seguro m contra daños
v škodo kakovosti en detrimento de la calidad

špaga samostalnik
1. neformalno (vrv) ▸ spárga, zsinór, madzagKer je bila kikla dolga, jo je potegnila v gubo navzgor in zavezala s špago, da je ni ovirala. ▸ Mivel hosszú volt a szoknyája, felhúzta és egy madzaggal megkötötte, hogy ne akadályozza.
S prsti je preveril, da je vozel na špagi dobro zategnjen. ▸ Az ujjaival ellenőrizte, hogy a spárgára kötött csomó szoros-e.

2. (telovadni element) ▸ spárgaObčinstvo ni moglo verjeti, s kakšno lahkoto naredi špago in izvaja druge telovadne prvine. ▸ A közönség nem tudta elhinni, milyen könnyedséggel megy le spárgába és kivitelez más tornaelemeket.

štâp štápa m (srvn. stap -bes) palica: pastirski, prosjački štap; maršalski, mađionički, bilijarski štap; seljaci se otimaju o kmetski štap kmetje se potegujejo za župansko palico, za župansko čast; sin joj je štap za stare dane sin ji je opora v starosti; zaraditi na štapu dobiti z beračenjem; prebiti, prelomiti, slomiti štap nad kim zloraiti palico nad kom; odnijeti gaće na štapu skupiti jo; stavljati štap u točak vtakniti, vtikati palico v kolo; štap u ruke iti na pot, oditi; ići o štapu iti ob palici; dotjerati koga na prosjački štap spraviti koga na beraško palico

štola samostalnik
1. (oblačilo) ▸ stólaOkrog ramen si je ogrnila štolo iz nerca, ki jo je prav tako poslala agencija. ▸ A vállára egy stólát terített nercből, amelyet szintén az ügynökség küldött.
Kratko prešito jakno iz satena kombinirajte s krzneno štolo. ▸ A rövid, steppelt szaténdzsekit kombinálja prémes stólával.
Kot modni dodatek je k poročni obleki večkrat dodana štola, bodisi iz istega blaga, tila, čipke ali krzna. ▸ A menyasszonyi ruhához divatkiegészítőként gyakran társul a ruhával azonos anyagú tüll-, csipkés vagy prémstóla.

2. (liturgično oblačilo) ▸ stólaNevesta in ženin stopita pred oltar, poklekneta pred župnika, ta pa jima s štolo poveže desnici in ju skozi svoj obred združi v sveti zakon. ▸ A menyasszony és a vőlegény az oltár elé lépnek, letérdelnek a plébános elé, aki a stólával összeköti a jobbjukat, és szertartásával a házasság szentségében összeköti őket.

3. nekdaj (antično oblačilo) ▸ stóla
Rimljanke so nosile štole - dolgo vrhnje oblačilo z mnogimi gubami. ▸ A római nők stólát – hosszú, sűrűn redőzött felsőruhát viseltek.

šumagélē (šuma, t. gele "pridi") medm. teci v hosto!, uhvatiti šumagele ekspr. popihati jo

tàban m (t. taban)
1. podplat: donja strana stopala zove se potplat ili taban; gori mu pod -ima; dati vatru -ima podkuriti komu pod podplati; zapeti, odapeti -ima o ladinu naglo jo pobrisati; potprašiti nekome -e pognati koga v beg; lizati nekome -e
2. star. čevelj: graditi kulu u širinu od trideset tabana
3. dial. spodnja stran česa: u tom kotlu ili oknu zbira se podzemna voda na dnu, na tabanu