Franja

trafficare

A) v. intr. (pres. traffico)

1. trgov. trgovati:
trafficare in articoli di plastica trgovati s plastičnimi proizvodi

2. delati, dati si opravka:
trafficare per le pulizie pospravljati

B) v. tr. slabš. prodajati

trahō -ere, traxī, tractum (morda iz *dhraghō, *draghō, indoev. kor. *dhrag- vleči, nesti; prim. skr. dhrájati [on] drči, zdrkuje, got. dragan = stvnem. tragan = nem. tragen, ali morda iz vzporednega indoev. kor. *trāgh-, ki ga najdemo v gal. vertragus hrt, hr. trag, tražiti; prim. tudi indoev. kor. *teku̯- teči, skr. tákti (on) hiti, gr. τρέχω tečem, sl. teči, got. þragjan teči, þius sluga, prvotno tekač, sel, stvnem. drigil hlapec)

I.

1. vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), (pri)peljati kaj kam: S., Ci., L. idr., plaustra per montes V., currus tractus cervice draconum O., crates V. z brano prevleči, (pre)branati, naves in saxa V., pelago trahit umida lina (mrežo) V.; poseb. volno „vleči“ (sukati) pri preji = presti: lanam Iuv., lanam manibus Varr., lanam mollire trahendo O., vellera digitis, pensa O., filia pollice Mart., purpuras H.; o osebah: natum in conventum V.; z dat.: Astyanacta avo V. pripeljati k dedu.

2. metaf.
a) potegniti (potegovati, potezati), pritegniti (pritegovati, pritezati) koga v (na) kaj, nagniti (nagibati) koga k čemu, na kaj, nakloniti (naklanjati), pripraviti (pripravljati) koga do česa ali da kaj stori, voditi, zavesti (zavajati), spelj(ev)ati, zapelj(ev)ati, zvoditi (zvajati) koga k čemu, zapelj(ev)ati koga v kaj ali da kaj stori itd.: Cu., Q., Sen. ph., Plin. iun., Fl. idr., sic me mea fata trahebant O., trahit sua quemque voluptas V. zanese, errore, amore, caeli cupidine trahi O., trahimur omnes studio laudis Ci. nas vse vodi častihlepnost (slavohlepnost); smer: diversa (na različne strani) trahunt duo nomina pectus O.; naturā ad imperiii cupiditatem trahi N., trahi et duci ad cognitionis cupiditatem Ci., Lucanos ad defectionem trahere L., gentem ad Macedonas L. pridobi(va)ti za … , trahere in arma, in facinus O. zvabiti (zvabljati), spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), Teucros in proelia V. spodbuditi, izzvati, Drusum in partes T., quid est, quod me in aliam partem trahere possit? Ci. ep., in diversa trahi O. omahovati med dvema sklepoma, (podobno: in diversas curas trahi T.), aliquem in suam sententiam trahere L. pridobiti za svoje mnenje, pridobiti na svojo stran; tudi: quo fata trahant … sequamur V., auctores utroque trahunt L. vlečejo na obe strani = eni pisci poročajo to, drugi ono.
b) nanašati, pripisovati: decus ad consulem L., crimen in se O. nase vzeti (jemati), sebe (o)kriviti, ibidem unā traho Pl. to že prištevam, egomet me adeo cum illis unā ibidem traho Pl. postavljam se z njimi v isto vrsto.
c) razlagati (si), tolmačiti (si), razume(va)ti, vzeti (jemati), imeti, smatrati, šteti za (v, kot) kaj: varie T. = in diversa cuncta L., in deterius T. na hudo (slabše) obrniti (obračati), non bene consulta in virtutem S., in metum, in laudem aliquid T., aliquid in religionem, in prodigium L. vzeti (jemati) kaj za nevarno (zlokobno, zlovešče) v verskem oziru, fortuitu ad culpam T., aliquid ad saevitiam T., ad meliora responsa L. na dobro (stran) obrniti (obračati), gledati z dobre (svetle) strani (plati). —

II.

1. vleči, vlačiti koga, kaj: Pl., Lucr. idr., reos pedibus Ci. ep., Hector circum Pergama tractus O., cum a custodibus in fuga trinis catenis vinctus traheretur C., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. ph., trahere alicuius cadaver per vias Val. Max., alicuius corpus per vias canini cadaveris more Aur., per freta trahar O. se bom dal (pustil) vleči; poseb. ad supplicium trahi S., T., tudi samo trahi S., T. ali a lictoribus trahi L.; pren. (za) seboj (v pogubo) (po)vleči, potegniti (potegovati, potezati): ne pars sincera trahatur O., trahere plures in eandem calamitatem Ci., turris (arbos) ruinam trahit V. se podre, se podira, trahat patriae ruinam O. naj potegne domovino s seboj v pogubo.

2. occ. sem in tja vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): corpus tractum Ci.; pren.
a) vnesti (vnašati) kam nered (zmedo, nemir, razdor), (z)meštrati, zmesti (zmešati), razstrojiti (razstrojevati), povzročiti (povzročati) razkroj (razpad, razdor): Britanni trahuntur factionibus T.
b) premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), razmotriti (razmotrivati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): rationes belli S., cum animo suo S., sese quisque locupletem, victorem domum rediturum, alia huiusce modi animis trahebant S. so domnevali.
c) metaf. zapravljati, razsipati (razsipavati): omnibus modis pecuniam S.
d) metaf. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): sorte laborem V.

3. s seboj (od)vleči (vlačiti), peljati stran (proč), odpeljati, odvesti (odvažati, odvajati), voditi stran (proč): caelum trahit sidera O., leo trahit pecus V., torrens praecipites trahit silvas V., trahere aliquem a templo V., de medio L.; poseb. o zmagovalcu: praedas ex agris L., Dardanides matres trahunt victores Grai O.; occ.
a) (o)pleniti: trahere rapere (gr. ἄγειν καὶ φέρειν) S., Aeduorum pagos T., ne Cirtensium pagi impune traherentur T., quin socios amicos trahant exscindant S. fr.; pren.: partem doloris L. odvze(ma)ti, aliquem ab incepto O. odvrniti (odvračati).
b) o zdravilih „odvajati“ = (o)čistiti: elleborum bilem trahit Plin., trahere pituitas Plin., sanguinem Veg.

4. za seboj vleči (vlačiti): Cu., Sen. ph. idr., amiculum Pl., vestem H., pallam O., togam Val. Max., catenam suam Aug., limum Iust., limum arenamque fluctus trahunt S., terra sua viscera traxit O., stella flammiferum crinem trahens O. = zvezda repatica; o utrujenih ljudeh: corpus fessum L., genua aegra V.; metaf. s seboj voditi, s seboj vlačiti, v spremstvu imeti, za sabo potegniti, za posledico imeti: parvum nepotem ipse trahit V., pueri exsilii comites trahebantur L., parvos trahentes liberos ibant Cu., exercitum, turbam prosequentium mulierum ac spadonum agmen L., secum legionem Val. Max., comitem trahere Vell., furtivis oculorum nutibus adulescentium greges post se Hier. (o koketnih ženskah), traherent … crepuscula noctem O., si tua fata nostrum pudorem non traherent secum O., tantum trahit ille timoris O., novit, quae mox ventura trahantur V. prihodnost.

5.
a) nase ali vase potegniti (potegovati, potezati, vleči), pritegniti (pritegovati, pritezati): aquas ferire et trahere (pri plavanju) O., aquam trahere Sen. ph. piti vodo (o plovilu), tellus elementa traxit O., te quoque, luna, traho (sc. z neba) O.
b) (o dihanju) (v)srkati, dihati, vdihniti (vdihovati, vdihavati): auras ore O., animam L. ali spiritum Col., Plin., Sen. ph., Cels., Cu., Ps.-Q. (Decl.), Amm., spiritum ultimum Sen. ph. zadnjič vdihniti, extremum spiritum Ph. dušo spuščati, v zadnjih vzdihljajih (zadnjem pojemanju, zadnji agoniji, v mrtvašnici) ležati; podobno: odorem naribus Ph. srkati, vonjati, duhati.
c) (o pitju) srkati, srebati, delati požirke, piti: amnem gutture O., merum in auro veteris Arsaraci Sen. tr., pocula arente fauce H.; pren.: furorem per ossa V. vpijati.
d) metaf. α) navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti: Plin. idr., trahere colorem, ruborem O., pallorem Col., calorem O., figuram lapidis, faciem virorum, naturam eandem O., ignes (calorem) O. segre(va)ti se, maturitatem Col., maiorem ex pernicie et peste rei publicae molestiam Ci. nakopati si (= čutiti) nevoljo (gnev), aliquo crimine famam infamem Aug., morbum levem ac perpetuum Lact. nakopati si, navleči si, nalesti se, multa ex vicinorum moribus traxisse T., Plato plus ex moribus quam ex verbis Socratis traxit Sen. ph., multum ex vero traxisse T. precej biti prepojen z resnico, aeternum est, quod a me traxit O.; poseb. dobiti ime, biti (po)imenovan: Cu., Q. idr., mare (sc. Icarium) nomen traxit ab illo (sc. Icaro) O., unde nomen traxere Cerastae O., cognomen ex contumeliā Ci.; toda: nomen tumulati in urbem O. prenesti na mesto. β) prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si: regnum L., decumas Ci., partem patriae hinc V. biti napol domač, cum gratiam recte factorum sibi quisque trahat T., fratrem L. brata vriniti, vsiliti (za konzula).
e) vzeti, jemati: in (za) exemplum O.

6. ven, iz česa, kvišku potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči (vlačiti); z izhodiščem: ferrum e (a) vulnere O., telum de corpore O., gladium de visceribus Mart., aquam ex puteis Ci. dvigati, zajemati; brez izhodišča: manu temptat trahere telum O.; pren.: vocem imo a pectore V., gemitus e corde O., suspiria penitus O. globoko vzdihniti (vzdihovati), voce traham purā Pers.; metaf. izpelj(ev)ati, izvesti (izvajati), posne(ma)ti: originem ab (ex) aliquo H., Plin. izvirati, licentiam inde Cu., sermonem ab initio Ci.

7. zvi(ja)ti, skrčiti (skrčevati): vincla trahit galeae O., ignis coria trahit et conducit in unum Lucr., nervos Lucr., vela V. speti (spenjati) jadra, vultūs O. nagubančiti, nagubati, namdrniti, namrdati; prolept.: haec si rugam trahit Iuv. če ti ta zguba obraz, septem gyros, septena volumina traxit V. naredila je sedem krogov, sedem svitkov, fluctus sinum trahit V. val se vzpne (vzpenja). —

III.

1. iztegniti (iztegovati, iztegati, iztezati), raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljšati (podaljševati), zategniti (zatezati, zategovati): pedum digitos traxit O., Apollo aures (sc. Midae) trahit in spatium O., verbum Sil. zatezati; v pass. raztegovati se, vleči se: quam circum (sc. zonam) extremae trahuntur V.

2.
a) metaf. (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), pretolči, zatezati, zavleči (zavlačevati), odlašati: tempus O., tempus iurgiis S., noctem sermone O., V., per pocula noctes Mart., vitam in tenebris luctuque O. životariti, vitam quoque modo Plin., vitam luxu Ph., vitam asperam in silvis Ph., quietem Pr. spati, segne otium T. predajati se lenobnemu brezdelju, bellum, pugnam L., comitia Ci., morbum Cels., fata Val. Fl. udržati, zadrž(ev)ati, odložiti (odlagati), frustra laborem V. zastonj se ukvarjati (ubijati) z nehvaležnim delom; intr. = trajati, trpeti: decem annos traxit ista dominatio Fl., qui ceterā parte anni traxerunt (so životarili), resolvuntur tempore autumni Cels., in morbo diutius trahere Cels. osta(ja)ti (biti) bolan.
b) koga muditi, zadrž(ev)ati, starati koga, za nos voditi, pustiti čakati: aliquem sermone, quousque … Val. Max., aegros Cels., legati querentes trahi se a Caesare Suet. — Od tod

1. adj. pt. pf. tractus 3
a) „privlečen“ = prihajajoč, izvirajoč: venae a corde tractae Ci.
b) gladko tekoč, gladek, ne zatikajoč se, ne hrapav: sermonis genus Ci., oratio tracta et fluens Ci.

2. subst. tractum -ī, n
a) (po)sukana volna (preja): suis manibus lanea tracta ministrasset infectori Varr., tractaque de niveo vellere ducta putat Tib.
b) plast, sloj iz več plasti sestoječega kolača, tanko kolačno testo: Ca.; enako tracta -ae, f: Plin.

Opomba: Inf. pf. trāxe = trāxisse V.

treasure [tréžə]

1. samostalnik
zaklad; bogastvo
figurativno dragocenost, redkost; zakladnica
pogovorno zlat človek, biser
pogovorno ljubček, ljubica

a buried treasure zakopan zaklad
umetnost s zakladi umetnosti; vredna umetniška dela
our new maid is a treasure naša nova pomočnica je (pravi) biser
to amass, to bury a treasure nakopičiti, zakopati zaklad

2. prehodni glagol (često treasure up)
čuvati (kot zaklad); kopičiti, nabirati si (premoženje itd.); obdržati v spominu (besede itd.), ceniti

to treasure advice zapomniti si nasvete
to treasure s.o.'s memory obdržati koga v lepem spominu

treat² [tri:t] prehodni glagol
ravnati (s kom), postopati; obravnavati; tretirati (koga); vesti se, obnašati se (proti komu); zdraviti (bolnika, bolezen)
kemija delovati na; smatrati (as za, kot)
(po)gostiti (to s čim), plač(ev)ati za koga; nuditi užitek (komu)
politika, zgodovina skušati pridobiti si (volilce) s plačevanjem pijače, z "volilnim golažem"
neprehodni glagol
dogovarjati se (about o, with z)
pogajati se; manipulirati, ravnati (of z)
razpravljati, govoriti, pisati (of o)
plačevati za zapitek, pijačo itd.

to treat s.o. brutally brutalno ravnati s kom
to treat o.s. to gostiti se z
he treated me to a good dinner pogostil me je, plačal mi je za dobro večerjo
to treat s.o. for caneer zdraviti koga zaradi raka
to treat s.o. like a lord kraljevsko koga pogostiti
to treat o.s. to a bottl of champagne privoščiti si buteljko šampanjca
this book treats of an interesting topic ta knjiga obravnava zanimivo témo
he treated my words as a joke smatral je moje besede za šalo
as we treat others, we must expect to be treated kakor mi z drugimi, tako oni z nami
it is my turn to treat jaz sem na vrsti, da plačam (za zapitek, za pijačo itd.)
he is being treated for nervous depression zdravijo ga zaradi živčne depresije

tréba adj. inv. (v predik. rabi)

1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo

2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare

3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno

4. aver bisogno:
povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno

5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
fant kot je treba un ragazzo perbene
meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge

trespass [tréspəs]

1. samostalnik
prestopek, prekršek, pregrešek, delikt; nepooblaščeno, brezpravno stopanje v prostore ali hoja po zemljišču
figurativno žalitev; protizakonito prisvajanje tuje lastnine, jemanje; zloraba

trespass board prepovedna tabla (plošča)

2. neprehodni glagol
napraviti prestopek (prekršek), pregrešiti se (against proti)
pravno nezakonito si prisvojiti tujo lastnino; okrnjevati, motiti tujo posest; zlorabljati

no trespassing! prehod (vstop) prepovedan!
to trespass on s.o.'s good nature zlorabljati dobroto, potrpežljivost kake osebe
to trespass on s.o.'s preserves figurativno komu v zelnik hoditi, škodo delati
to trespass on s.o.'s hospitality zlorabljati gostoljubje kake osebe
to trespass on s.o.'s time jemati komu čas

trespasser [tréspəsə] samostalnik
kršitelj, prestopnik; grešnik; kdor si nezakonito prisvoji tujo lastnino, stopa nepooblaščen na tuje zemljišče itd.

trespassers will be prosecuted dostop pod kaznijo prepovedan!

trouble² [trəbl] prehodni glagol
zbegati, vznemiriti, razburiti, preplašiti; zaskrbeti, mučiti, (pri)zadeti; nadlegovati, sitnariti (komu), motiti, privesti (koga) v neprijeten položaj, v težave; prositi (koga) (for za); (redko) (s)kaliti, zburkati (vodo)
neprehodni glagol
vznemiriti se, razburiti se (about zaradi)
mučiti se, trpeti (about zaradi)
(po)truditi se, da(ja)ti si truda

troubled waters figurativno zapleten, težaven položaj
to be troubled about delati si skrbi gledé
to be troubled in mind biti zelo vznemirjen (zmeden, prizadet)
to trouble s.o. at work motiti koga pri delu
to trouble o.s. brigati se za kaj, (po)truditi se za kaj
don't trouble (yourself) ne trudite se; že dobro
to fish in troubled waters v kalnem ribariti
history does not trouble me at all zgodovina mi ne povzroča nobenih težav
may I trouble you for the salt? vas smem nadlegovati, prositi za sol?
don't let it trouble you ne delajte si skrbi zaradi tega!
to trouble one's head about s.th. beliti si glavo zaradi česa
to pour oil on troubled waters figurativno pomiriti razburjenje, narediti mir
my teeth trouble me very much imam hud zobobol

trouver [truve] verbe transitif najti, odkriti, naleteti, zadeti (quelqu'un, quelque chose na koga, na kaj); zalotiti, presenetiti; figuré dobiti; nabaviti si, priskrbeti si; izmisliti, iznajti, izumiti; smatrati, imeti za; meniti (que da); občutiti kot, najti priložnost (à za)

se trouver nahajati se; počutiti se
trouver bon, mauvais odobravati (spoznati za dobro), ne odobravati
la trouver mauvaise, raide, saumâtre (familier) biti nezadovoljen, jezen zaradi kake nevšečnosti
aller, venir trouver quelqu'un obiskati koga, iti, priti na obisk h komu
il trouve à redire à tout on graja, kritizira vse
où trouve-t-on ...? kje se dobi ...? kje dobimo?
y trouver son compte priti pri tem na svoj račun
je trouve le temps long čas se mi meče, naveličal sem se že čakanja
ne pas trouver le temps de quelque chose ne imeti časa za kaj
comment trouvez-vous cela? kako se vam zdi to?
je trouve la question difficile vprašanje se mi zdi težko
je lui trouve bonne mine zdi se, vidi se mi zdrav
il a trouvé son maître naletel je na sebi močnejšega
(familier) où as-tu trouvé cela? iz česa sklepaš to? kaj ti daje to misliti?
je trouverai bien à te tirer de là bom že kaj našel, da te bom izvlekel iz tega
se trouver bien dobro se počutiti
la nouvelle se trouva fausse vest se je izkazala za napačno
se trouver mal omedleti, onesvestiti se
se trouver mal de quelque chose biti nezadovoljen s čim
je me trouve dans l'impossibilité de t'aider nemogoče mi je ti pomagati
il se trouve que ... pripeti se, da ...
il se trouve toujours des gens qui ... vedno se najdejo ljudje, ki ...
si tu te trouves malin! če misliš, da si pameten!
se trouver être, avoir slučajno hiti, imeti
il se trouvait habiter tout près de chez nous slučajno je stanoval čisto blizu nas
(populaire) si ça se trouve je zelo mogoče, da ...
je veux bien aller le voir, mais, si ça se trouve, il est déjà parti želim ga obiskati, toda zelo mogoče je, da je že odpotoval

tŕsničar (-ja) m vivaista, che si occupa di viti

tȑti tȁrēm in trȇm, oni tȁrū in trȗ, tàri in trȉ, trâh trâše, tȑh tȑ tȑsmo tȑste tȑše, tàrūći, tȑo tȑla in tŕla, tr̂t in tr̀ven -èna
I.
1. treti, drgniti: trti ruke, komu leda uljem, oboljelu nogu; trti dva suha drveta jedno o drugo
2. treti, meti: trti oči
3. brisati: pomagaše joj trti čaše; trti znoj sa čela
4. treti, lomiti: trti koga točkom
5. treti: trti lan; trla baba lan da joj prode dan
6. teptati: trti travu u polju
7. treti si: trti sebi glavu brigama
8. meti si: trti sebi ruke od zadovoljstva
II. trti se treti se, drgniti se: trti se o zid

truccare²

A) v. tr. (pres. trucco)

1. maskirati; kamuflirati; preobleči, preoblačiti:
truccare qcn. da cinese preobleči, maskirati koga v Kitajca

2. šminkati, ličiti; urediti:
truccare le labbra col rossetto našminkati ustnice z rdečilom

3. potvoriti, falzificirati; ponarediti, ponarejati:
truccare le carte označiti karte
truccare un mobile predelati, ponarediti kos pohištva
truccare un motore avto sfrizirati motor
truccare una partita šport žarg. lažirati tekmo
truccare le elezioni potvoriti rezultate volitev

B) ➞ truccarsi v. rifl. (pres. mi trucco)

1. preobleči, preoblačiti se; maskirati se

2. urediti si obraz, našminkati se

trudèč se (-éča -e se)

A) adj. che si sforza

B) trudèč se (v adv. rabi) sforzandosi

trust² [trʌst] prehodni glagol & neprehodni glagol
verjeti (komu, čemu), zanesti se (in na); zaupati (komu), imeti zaupanje v; dati komu kredit; zaupati, poveriti (komu) (with s.th. kaj)
trdno upati, pričakovati, verjeti (that da)
biti prepričan; upati si, tvegati

do not trust him with your watch! ne zaupaj mu svoje ure!
trust him to say that! to je tipično zanj!
trust to luck zaupaj sreči!
a man not to be trusted človek, ki se nanj ne moreš zanesti
I trust he is not hurt upam, da se ni poškodoval
to trust o.s. to s.o. zaupati se komu, zaupno se obrniti na koga
can his word be trusted? ali lahko zaupamo njegovi besedi?
I can trust my children with her lahko ji zaupam svoje otroke
you cannot trust a child in the streets after dark ne morete brez skrbi pustiti otroka na ulici, ko se začne nočiti
she was trusted with child dali so ji otroka v skrbstvo (varstvo)
I cannot trust you out of my sight niti za hip vas ne morem izgubiti iz vida (iz bojazni, da ne napravite kake neumnosti)
you can trust him for any amount lahko mu kreditirate katerokoli vsoto
to trust to luck zaupati v (zanašati se na) srečo

try² [trái] prehodni glagol
poskusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z
pravno (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče (for zaradi)
odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči) (večinoma try up)
(pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo (večinoma try up)
tesati, strugati, stružiti, rezljati
neprehodni glagol
poskusiti, napraviti poskus; truditi se (for za)
prizadevati si, mučiti se (at z)

a tried friend zvest, zanesljiv prijatelj
go and try! poskusi!
try again! poskusi še enkrat!
try and repeat! pogovorno poskusi ponoviti!
he is a tried hand at it on je izkušen v tem
I'll try my best (ali my hardest) skušal bom napraviti vse, kar bo v moji moči
to try one's hand at preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sev
to try a criminal for murder soditi zločincu zaradi umora
to be tried for one's life biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjo
to try a new remedy preiskusiti novo zdravilo
to try it on s.o. sleng skušati koga prelisičiti
to try it on the dog figurativno koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželi
to try the door skušati odpreti vrata
I was afraid he was going to try s.th. wild bal sem se, da bo napravil kako neumnost
you are trying my patience na hudo preskušnjo stavljaš mojo potrpežljivost
the poor light tries my eyes slaba luč mi utruja oči
to try one's luck with s.o. poskusiti svojo srečo pri kom
the widow was sorely tried vdova je mnogo prestala
he tried hard for a job zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)
I tried for a scholarship potegoval sem se za štipendijo
try the ice before you skate figurativno premisli, preden kaj storiš!

trzajóč (-a -e)

A) adj. che sussulta, si scuote; che strattona, che dà strattoni

B) trzajóč (v adv. rabi) sussultando, scuotendosi, strattonando

turn round prehodni glagol
obrniti, obračati; (za)vrteti (v krogu)
neprehodni glagol
obrniti se (to k)
napraviti polobrat
figurativno spremeniti mišljenje, premisliti si, začeti novo politiko
navtika pristati, izkrcati in vkrcati tovor ter izpluti

tùtkun m (t. tutkun) neroda, nerodnež, kdor si ne zna pomagati, kdor se ne znajde

ùbariti -īm zmočiti, umazati si v mlaki, v luži: pis, mačka preko bare gdje si nogu ubarila

übernehmen^*1 ein Kleidungsstück: ogrniti si