Franja

nakup samostalnik
1. (dejanje) ▸ vásárlás, vételZa nakupe plaščev in zimskih jaken pa je marsikdo počakal na razprodaje. ▸ A kabátok és télikabátok megvásárlásával pedig sokan megvárták a leárazásokat.
Povezane iztočnice: spletni nakup

2. (kupljeno blago) ▸ szerzemény, bevásárlás
Ko so spravili večji nakup v prtljažnik avtomobila, so stopili s parkirišča še na kakšno kavico. ▸ Miután a nagybevásárlás szerzeményeit a csomagtartóba tették, a parkolóból kiugrottak még egy kávéra.
Nekateri ljudje so začeli razkazovati svoje božične nakupe. ▸ Néhányan elkezdték mutogatni a karácsonyi szerzeményeiket.

nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —

2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —

II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.

name² [néim] prehodni glagol
imenovati, nazivati, zvatti (after, from po)
omeniti po imenu, poklicati po imenu, našteti; imenovati, določiti (for za)
določiti (datum)
britanska angleščina, parlament posvariti, pozvati k redu

to name but one da omenim le enega
to be named after dobiti ime po kom
he is not to be named on the same day with me še zdaleč mi ni enak
to name the day določiti dan poroke
to name one's price (conditions) povedati svojo ceno (pogoje)

Namnetēs -um, m Námneti, pleme v Keltski Galiji ob izlivu Ligera z glavnim mestom Kondivinkom (Condivincum) na področju današnjega Nanta (Nantes; ime še spominja na to pleme): C., Plin.

Opomba: Napačno Namnētes po gr. Ναμνῆτες, ki se naslanja na ljudsko etim. (prim. γυμνῆτες).

nam-que (včasih tudi nanque), conj. (s -que okrepljen nam [gl. nam] = gr. καὶ γάρ), stoji pri C. vselej, pri Ci. in N. večinoma le pred samoglasniki in h, pri drugih pisateljih (poseb. zgodovinopiscih) pa tudi pred soglasniki: namque omnium rerum C., namque illud quare, Scaevola, negasti? Ci., namque hoc praestat amicitia Ci., namque imperator fuit summus N.; vendar tudi: namque tum Thraeces N., namque nostri Hirt., namque coepere nobilitas S., namque Flavius T.; namque redno začenja stavke, zgodovinopisci in pesniki pa ga tudi zapostavljajo prvi, drugi ali še poznejši besedi v stavku (pogosto stoji na koncu heksametra): fuga namque ad Alliam L., non hoc mihi namque negares V., infans namque pudor prohibebat H., cum duce namque meo O., is namque clamitaverat T. Namque se uporablja enako in v enakih pomenih kakor nam, le da ima na splošno večjo utemeljevalno moč in da izreka misel z večjo odločnostjo in večjim prepričanjem ter jo tesneje navezuje na predhodne misli, torej = namreč, zakaj, kajti, (za)res, zakaj res(nično), a tudi = (zatrjevalno) da, vsaj, saj, seveda, kajpada ipd. (prim. nam).

nanizanka samostalnik
1. (igrana serija) ▸ sorozatMinili sta že dobri dve leti, odkar so posneli zadnjo epizodo nanizanke Prijatelji. ▸ Két bő év telt el azóta, hogy leforgatták a Jóbarátok utolsó epizódját.Ker je nanizanka naletela na precejšen odmev, jo boste lahko ponovno slišali na Radiu Slovenija 1. ▸ Mivel a sorozat nagy sikert aratott, újra hallható lesz a Szlovén Rádió 1. műsorán.

2. (o nizu neprijetnih dogodkov) ▸ sorozat
Leta 2002 se je zaradi pričakovane vojne v Iraku začela tudi nanizanka protivojnih protestov, ki so privedli do najbolj množičnih demonstracij v britanski zgodovini. ▸ 2002-ben a várható iraki háború miatt háborúellenes tüntetéssorozat kezdődött, ami a brit történelem legnagyobb tömegdemonstrációihoz vezetett.
Volilna kampanja se je že začela, volilci pa so lahko obudili spomine na nanizanko o torijskih seksualnih in drugih škandalih. ▸ A választási kampány már elkezdődött, a választók pedig feleleveníthetik a toryk szexuális és egyéb botránysorozatát.
Organizacije za varstvo državljanskih svoboščin se razburjajo, saj trdijo, da gre za nanizanko zlorab tega zakona. ▸ A polgárjogi szervezetek felháborodtak, azt állítva, hogy a törvénnyel sorozatos visszaélések történnek.

3. (sklop podobnih stvari) ▸ sorozat
Pred dvema tednoma je na policah naših knjigarn pristal tretji del nanizanke o Harryju Potterju z naslovom Jetnik iz Azkabana. ▸ Két hete került könyvesboltjaink polcaira a Harry Potter-sorozat harmadik része, Az azkabani fogoly.
Prav te dni je vplivni ameriški dnevnik Washington Post začel objavljati nanizanko desetih člankov o tem, kako se je ameriško vodstvo odzvalo na septembrske teroristične napade. ▸ A befolyásos amerikai napilap, a Washington Post éppen ezen a héten indította tíz cikkből álló sorozatát arról, hogyan reagált az amerikai vezetés a szeptemberi terrortámadásokra.
A to so le prvi trije v nanizanki kinocentrov, ki se bodo v Sloveniji še pojavili. ▸ De ez csak az első három a Szlovéniában megjelenő mozik sorában.

naprej²

1. (dalje) weiter; von/ab … (od danes naprej von/ ab heute) von … an ( von heute an,od tu naprej von hier an)
in tako naprej und so weiter, und so fort
kratica: itn. usw., usf.
še naprej weiter
kar naprej immer weiter, dauernd, brez prekinitve: in einem fort, vedno znova: fort und fort
vsak trenutek: alle Augenblicke
biti kar naprej na vratih (jemandem) die Bude einrennen
kar tako naprej nur weiter so, nur voran

2. (v prihodnje) künftig, künftighin
za leta naprej auf Jahre hinaus
weiter- (boriti se weiterkämpfen, dati weitergeben, kot dediščino weitervererben, delati weiterarbeiten, gnati weitertreiben, govoriti weiterreden, weitersprechen, graditi weiterbauen, hoteti weiterwollen, igrati weiterspielen, iti weitergehen, weiterziehen, jesti weiteressen, korakati weitermarschieren, leteti weiterfliegen, morati weitersollen, weitermüssen, plačevati weiterzahlen, pomakniti se weiterrücken, poriniti weiterschieben, poslati weiterschicken, posredovati weitervermitteln, transportirati weitertransportieren), fort- (učinkovati fortwirken, plačevati fortzahlen)
iti s časom naprej mit der Zeit gehen

napréj

A) adv.

1. avanti, in avanti, innanzi:
nagniti se naprej chinarsi avanti
stopiti naprej fare un passo avanti
pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

2. prima, in anticipo:
del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

4. iti, priti naprej pog. progredire:
znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

5.
od danes naprej da oggi in poi
od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
prodati naprej rivendere
take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
ura gre naprej l'orologio anticipa
misliti naprej guardare, pensare al futuro
kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
pog. nesti naprej denunciare; soffiare
muz. peti naprej cantare il canto principale
pomagati si naprej arrangiarsi
zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
in tako naprej e così via

B) inter. avanti:
'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
polit. Naprej Italija Forza Italia

nariz ženski spol (množina: -ces) nos; voh

nariz aguileña orlovski (rimski) nos
nariz griega grški nos
nariz chata ploščat nos
nariz arremangada, nariz respingona zavihan nos
nariz torcida kriv nos
dar de narices na nos pasti
dejar a uno con un palmo de narizes pustiti koga oditi z dolgim nosom
hablar por las narizes skoz nos govoriti, nosljati
hacer un palmo de narizes, hacer las narizes a alg. komu osle pokazati
meter las narizes en vtikati nos v
romper las narizes komu nos razbiti
torcer las narizes nos vihati
no ver más allá de sus narizes ne videti ped pred nosom; bedast biti
¡nariz! še v sanjah ne!

naróbe

A) adv.

1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia

2. alla rovescia, male, in modo errato:
narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede

3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narobe računati abbacare
pren. narobe izgovoriti storpiare
narobe razrezati cincischiare
narobe razumeti fraintendere

B) naróbe adj. inv.
narobe stran rovescio
narobe junak antieroe
narobe svet mondo alla rovescia

naslovljenka samostalnik
1. (prejemnica pošte) ▸ címzett
Nekaj kasneje so ji poskusili vročiti še dodatno potrebno dokumentacijo, vendar naslovljenke ni bilo več mogoče najti. ▸ Valamivel később megpróbálták kézbesíteni neki a további szükséges dokumentációt, a címzettet azonban már lehetetlen volt megtalálni.
Sopomenke: adresat

2. (komur je kaj namenjeno) ▸ címzett
Kadar naslovljenec ali naslovljenka ne bo razumel/-a vsebine, niste izgubili ničesar. ▸ Ha a címzett nem érti meg a tartalmat, ön semmit sem fog veszíteni.
Prešeren te pesmi nikoli ni objavil, morda jo je osebno dobila naslovljenka, kakor tudi morda izvirnik v poljščini. ▸ Prešeren ezeket a verseket sohasem tette közzé, talán személyesen a címzett kapta kézhez őket, ahogy a lengyel eredeti szöveget is.
Sopomenke: adresat

nasplòh adv. in genere, generalmente; comunemente:
knjige berejo nasploh najmlajši i libri li leggono in genere i giovanissimi
govoriti o gospodarstvu nasploh in o kmetijstvu še posebej parlare di economia in genere e di agricoltura in particolare

natakníti (očala) to put on; (hitro) to slip on

še čevlje nataknem, pa grem I'll just slip my shoes on, then I'm off
natakníti na kol to impale

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

naviguer [-ge] verbe intransitif pluti, brodariti, jadrati, leteti (z letalom); potovati, voziti se po morju, po vodni poti, z letalom

savoir naviguer (figuré) znati se spretno izogibati težav (zaprek)
je n'ai pas encore navigué nisem še (nikoli) potoval na ladji

nazádnje adv.

1. poi, infine, alfine; (zadnjikrat) ultimamente, l'ultima volta

2. pren. in fin dei conti:
fant je nazadnje zadosti star, da se sam odloči in fin dei conti il ragazzo è maggiorenne per decidere da solo
nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo finirà col pensare che non gli vogliamo bene
skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti la composizione sorprende per la forza inventiva oltreché per la sua immediatezza
nazadnje (zadnjikrat)
sem ga videl včeraj l'ultima volta l'ho visto ieri

nazáj back; backwards

moram nazáj I must go back, I must return
ni ga še nazáj he is not yet back, he has not yet returned
nazáj datirati to antedate
nazáj dati to give back, to return, to restore, to refund
nazáj dobiti to get back, to recover; to be reimbursed, to be repaid
nazáj delovati to retroact, to be retroactive
iti nazáj to go back, to return, to recede; to retrogress; to retrograde; to retrace one's steps
nazáj poklicati to recall
nazáj pripeljati to reconvey
nazáj kupiti to repurchase
nazáj osvojiti to reconquer
pasti nazáj v isto napako, razvado to be a backslider, to backslide
pasti nazáj v bolezen to relapse
nazáj poslati to send back
stopiti nazáj to step back
priti nazáj to come back, to return
udariti nazáj (o puški) to recoil
želim si nazáj I long to return
nekaj let nazáj some years ago, some years since
tja in nazáj there and back
vozovnica tja in nazáj return ticket

nazáj adv.

1. indietro, addietro:
nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
naprej in nazaj avanti e indietro
nagniti se nazaj chinarsi indietro
avt. vožnja nazaj retromarcia
navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
nazaj grede al ritorno
nesti nazaj riportare, portare indietro
vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
klicati nazaj richiamare
dobiti nazaj riavere
pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
bot. nazaj obrnjen retrorso
nazaj peljati ricondurre
nazaj poklicati richiamare
nazaj poslati rimandare, rinviare
nazaj postaviti ricollocare
nazaj pripeljati ricondurre
nazaj se obrniti rigirarsi
nazaj vzeti riprendere
nazaj zapoditi ricacciare

3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
pogled nazaj uno sguardo indietro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare

ne (kot samostoina nikalnica) no; nay; (navadno pri glagolu) not (npr. nisem I am not)

ne malo not a little
nikakor ne not at all, by no means
gotovo ne! certainly not
še ne not yet
ne več no more, (časovno) no longer
jaz tudi ne (strinjajoč se z nikalnim stavkom) (that goes for) me too!
ne manj kot... no less than...
ne samó... temveč tudi... not only... but also...
kaj ne? isn't it?
mislim, da ne I think not
ne... ne... neither... nor...
če ne if not, unless
če ne vidim pisma, ne verjamem unless I see (ali if I don't see) the letter I shall not believe it
ne da bi jaz vedel not that I know of
odgovoriti da ali ne to answer yea or nay
ne, kaj takega! well I never
reči, odgovoriti ne to answer in the negative, to decline, to refuse
ne morem, da ne bi (rekel) I must (say), I can't help (saying)
Je oče bolan? - Upam, da ne. I Father ill? - I hope not.
on ne govori angleško, jaz tudi ne he does not speak English, nor do I

ne- nicht-, un-, in-; nicht …
še ne- noch nicht
(zunaj-) außer-