Franja

Hinterbänkler, der, poslanec/udeleženec iz zadnjih klopi

hinterrücks iz zasede, zahrbtno; (unerwartet) nenadoma

hinwerfen^* ([fallenlassen] fallen lassen) vreči (pred noge, na tla) (sich se), spustiti iz rok; aufs Papier: (bežno) skicirati; (sagen) navreči; eine Arbeit: vreči iz rok; sein Leben hinwerfen narediti samomor

hirschledern iz jelenjega usnja

höflichkeitshalber iz vljudnosti

hog's-pudding [hɔ́gzpudiŋ] samostalnik
kulinarika tlačenka iz svinjske glave

Hohlblocksteinwand, die, Baukunst, Architektur zid iz votlakov

Hohlglasrute, die, ribiška palica iz votlega stekla

holosphȳrātos -on (gr. ὁλοσφύρατος, ὁλοσφύρητος) docela (s kladivom) skovan, iz celega, samoroden: aes Plin.

Holzarbeit, die, izdelek iz lesa

Holzpflaster, das, tlak iz lesenih kock

Holzwolleplatte, die, plošča iz lesne volne, heraklit

Homērus -ī, m (Ὅμηρος) Homêr, starodavnikom najstarejši in najslavnejši grški pesnik, oče epskega pesništva, ki je spesnil znamenita junaška epa Iliado in Odisejo. Pripadal je jonskemu rodu Grkov: Ci., H., O., Q., Stat., Gell. Za nas je Homer (homersko vprašanje!) pesnik (ali bolje: dva), ki je uredil in združil prejšnje (manjše) epe, ki so se ohranjali skozi ustno izročilo. — Od tod

I. subst.

1. Homērida -ae, m (Ὁμηρίδης) homerjevec, posnemovalec Homerja (= κυκλικός): Pl. (?).

2. Homērista -ae, m (gr. ὁμηριστής) deklamator Homerjevih pesmi, rapsod: Petr.

3. Homērocentō -ōnis, m (gr. ὁμηροκέντρον) iz Homerjevih verzov skrpana pesem: Hier.

4. Homēromastīx -īgis, m (gr. ὁμηρομάστιξ) bič (= kritik) Homerja: Vitr. (o Zoilu [Ζώιλος]); metaf. vsak hud ali malenkosten kritik: Plin. Homērōnidēs -ae, m = Homērida: Pl. (?). —

II. adj.

1. Homēricus 3 (Ὁμηρικός) Homerjev, homerski: Q., Iuv., Tert., Agamemnon, Aiax Ci., versus Ci., Petr., carmen Mel., senex (= Nestor) Plin. iun., oratores Aus. pri Homerju.

2. Homērius 3 = Homēricus: scyphus Suet.

Hoppelpoppel, das,

1. kmečki zajtrk

2. pijača iz jajc, sladkorja, ruma in ikerja

*houri [uri] féminin devica iz Mohamedovega raja; lepotica, krasotica

hràstovača ž hrastova palica, hrastov drog, predmet iz hrastovine

hr̀vāština ž, hrváština ž
1. vrsta lahkega rdečega vina iz H. Zagorja; sjediti uz čašu -e
2. zastar. hrvaščina

hrvàt -ata m sve što potiče iz Hrvatske, vino, grah, pasulj, krmak itd.: v gostilni točijo -a; fižol je dobro obrodil, posebno hrvat

hubèrtus m (škof Hubertus) hubertus, vrsta tkanine, površnik iz te tkanine

hunt from prehodni glagol
izgnati iz