Franja

murtātus (myrtātus) 3 (murtus, myrtus) z mirtovimi jagodami začinjen; subst. murtātum -ī, n (sc. farcimen) italska (še ne dimljena (vojena)) klobasa (zdaj it. mortadella): Varr., Plin.

mustus 3 mlad, nov: agna Ca. še mokro, pravkar rojeno jagnje, vinum Ca. novo vino, mošt; od tod subst. mustum -ī, n

1. (sc. vinum) novo vino, mošt, „mladina“: si opus erit, defrutum indito in mustum de musto lixivo coctum Ca., somniculosum m. Lab., in dolio mustum fervere Fr., dulcis musti amor V., novum m. Plin. iun.; pl. razne vrste mošta Plin., pogosto (poseb. pesn.) = mošt: O., Tib., Plin., Q. idr.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. še ne dovrel;

2. meton. trgatev: ter centum musta videre O. tristo trgatev = tristo jeseni; metaf. o olju: ars vel maior olei musta temperandi Plin. umetnost priprave dobrega (novega) olja.

muy zelo

muy enfermo težko bolan
muy mucho zelo veliko, zelo mnogo
muy otro čisto drugače
muy a pesar mío na moje veliko obžalovanje
muy de tarde en tarde le redko, tu pa tam
muy a tiempo še o pravem času
el muy tuno velik lopov
toda eso está muy bien, pero... to je vse zelo lepo, toda ...
es muy de V. na uslugo Vam je
no estoy muy bueno ne počutim se čisto dobro
Muy señor mío spoštovani gospod (nadpis v pismu)
muy suyo... Vaš vdani (konec v pismu)

nadalje

1. (naprej) weiter, ferner

2. (v prihodnje) weiterhin, fernerhin

3. (poleg tega) ferner, außerdem, des weiteren, weiters, dazu (noch)

4. (sicer še) außerdem (noch), sonst, weiter

nadálje ensuite, plus tard, à l'avenir; en outre, de plus, encore, aussi

še nadalje študirati continuer à étudier

nadlegováti to molest, (motiti) to trouble, to bother, to annoy, to worry, to pester; pogovorno to plague; to vex; (nehoté) to inconvenience, to disturb; (s prošnjami) to importune

nadlegováti koga z vprašanji to ply someone with questions
če vas ne nadlegujem if I'm not being a nuisance (ali a bore)
obžalujem, da vas toliko nadlegujem I'm sorry to give you so much trouble
oprostite, da vas še enkrat nadlegujem excuse my troubling (ali bothering) you once more
ne nadleguj me kar naprej! don't keep on bothering me!

nagajiv pridevnik
1. (igriv) ▸ pajkos, huncut, csintalanOd vetra skuštrani lasje in beli zobje so dajali njegovemu obrazu nagajiv videz. ▸ A széltől kócos haja és fehér fogai pajkos kinézetet kölcsönöztek az arcának.
Čeprav mi je mama rekla, da imam lepe skodrane, nagajive lase, sem si jih počesala v tesen čop. ▸ kontrastivno zanimivo Annak ellenére, hogy anyám azt mondta, szép göndör, rakoncátlan a hajam, szoros copfba fésültem.
Vedno je dobre volje in vedno ima v očeh nekakšne nagajive iskrice ter hudomušen nasmeh. ▸ Mindig jókedvű, a szemében pedig mindig pajkos szikrák cikáznak, és hamiskás mosoly bújkál az arcán.
Voditelj tiskovne konference je postavil lucidno nagajivo vprašanje, zakaj dve knjigi. ▸ A sajtótájékoztató vezetője egy éleslátóan pajkos kérdést tett fel: miért két könyv?

2. (o nedisciplini) ▸ pajkos, csintalan, huncutSpominja se, da so nekoč nagajivi otroci župniku v spovednico na klop nastavili risalne žebljičke. ▸ Emlékszem, hogy régen a csintalan gyerekek rajzszögeket szórtak a plébános gyóntatószékére.
Sosed želi nagajivega dečka prevzgojiti, a mu to ne uspe. ▸ A szomszéd szeretné átnevelni a pajkos fiút, de ez nem sikerül neki.
V športu moraš biti malo nagajiv, drugače težko prideš na vrh. ▸ A sportban egy kicsit pajkosnak kell lenni, egyébként nehezen jutsz el a csúcsra.

3. (o spolnosti) ▸ pajzán, huncut, pajkosMenim, da se ljudem ob misli na uniformo porajajo predvsem nagajive pa tudi pregrešne misli. ▸ Úgy vélem, hogy az egyenruha láttán pajzán és bűnös gondolatok támadnak az emberekben
Besedilo pesmi je tudi rahlo nagajivo in ima nekoliko zapeljivega, erotičnega pridiha. ▸ A dal szövege enyhén pajzán, és van benne némi csábító, erotikus hangzás.

4. (o nevšečnosti) ▸ pajkos, rakoncátlanKo je jedel opečenec in slanino, mu je nagajivi vetrc skušal odpihniti prtiček. ▸ Amikor ette a pirítóst és a szalonnát, a rakocátlan szellő megpróbálta elfújni a szalvétáját.
Poletje je v vsem svojem zamahu, okus po morski soli in nagajivih sončnih žarkih še ni zbledel s spomina. ▸ A nyár még javában tart, de a tengeri só ízének és a pajkos napsugaraknak az emléke még nem fakult meg.
Čeprav je vreme precej nagajivo, izkoristite poletne dni in si pričarajte poletje kar sami. ▸ Annak ellenére, hogy az időjárás eléggé rakocátlan, használják ki ezeket a nyári napokat, és varázsoljanak nyarat saját maguknak!

na glas stalna zveza
(slišno; ne samo v glavi) ▸ fennhangon, hangosanKo je oslepel, je hotel, da mu Don Kihota beremo na glas. ▸ Amikor megvakult, azt akarta, hogy fennhangon olvassuk neki a Don Quijotét.Nismo še v položaju, da bi o tem sploh na glas razmišljali. ▸ Nem vagyunk olyan helyzetben, hogy erről egyáltalán hangosan gondolkodjunk.

naître* [nɛtr] verbe intransitif roditi se, nastati, začeti se, razviti se, izvirati

je l'ai vu naître poznam ga od rojstva
faire naître poklicati v življenje, povzročiti (nastanek), zbuditi
ne faire encore que de naître biti še v povojih
innocent comme l'enfant qui vient de naître nedolžen kot novorojenček, kot jagnje
son pareil est à naître njemu enak se mora šele roditi

naj

naj vstopi! let him come in!
naj bo very well!; all right!, agreed!, pogovorno O.K. arhaično so be it!
naj počiva v miru! may he rest in peace!
naj pride, kar hoče! come what may!
naj stane, kar hoče! cost what it may!
kaj naj to pomeni? what can (ali does) that mean?
kaj naj storim? what am I to do?
reci mu, naj pride! tell him to come!
naj ljudje rečejo, kar hočejo! let people say what they will!
naj je še tako mlad... young though he may be...
naj bodo (še tako) bogati, (oni) ne morejo... rich as they are (ali no matter how rich they may be), they cannot...
ne vemo, kaj naj naredimo s tem we don't know what to do with it
nisem vedel, ali naj se smejem ali jočem I did not know whether to laugh or to cry

naj² veznik

1. (da) damit (skrivaj, naj sosedje ne … verstohlen, damit die Nachbarn nicht …)
pustiti, naj lassen + nedoločnik (pusti ga, naj gre/pove/poje … [laß] lass ihn gehen/aussprechen/aufessen)
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot seinen eigenen Weg gehen lassen
-lassen (naj leži [liegenlassen] liegen lassen, sedi [sitzenlassen] sitzen lassen)
pustiti, naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen

2. (da naj) zu (z nedoločnikom)
prositi, naj bitten zu (prosil sem ga, naj pride ich bat ihn zu kommen), herbitten (ich bat ihn her); -bitten (prositi naj pride dol/gor/ven herunterbitten/heraufbitten/ herausbitten …)

3. (če) wenn; sollte (naj te kdo sliši, pa … wenn dich jemand hört, sollte dich jemand hören, schon …)
naj je/bo X ali Y … sei es X oder Y, es mag X oder Y sein (naj je/bo kruh svež ali suh, … sei das Brot frisch oder alt, …/das Brot mag frisch oder alt sein, …)
grožnja: sollen (naj samo pride! soll er nur kommen!)

4.
naj še tako … sosehr … auch

naj

naj bo! soit!, bon!, va (pour)!, admettons, je veux bien!
za tokrat naj bo! passe pour cette fois!
naj pride! qu'il vienne!
pusti ga, naj vpije! laisse-le crier!
ne vem, kaj naj mislim je ne sais que penser
ali naj grem ali ne? dois-je m'en aller ou non?
naj se reši, kdor se more sauve qui peut
najsi je še tako bogat … si (ali quelque) riche qu'il soit …

najhújši -a, -e the worst

v najhújšem primeru if the worst comes to the worst, at the worst, in the worst case
najhújše še pride the worst is yet to come
vzemimo, da pride do najhújšega let us suppose the worst comes to the worst
bodi pripravljen na najhújše! be prepared for the worst!
najhújši tiran, kar jih je kdaj bilo the worst tyrant there ever was
kar je pri tem najhújše, je to, da... the worst of it is that...
če bi se zgodilo najhújše if the worst should happen (ali arhaično befall)

nájsi (čeprav) although, though

nájsi je še tako reven however poor he may be, poor as he is
nájsi nas je še tako malo, branili bomo svojo zemljo few as we are we shall defend our country

nájsi quoique, bien que, encore que, malgré que (+ subjunktiv )

najsi je še tako bogat si (ali quelque) riche qu'il soit
najsi … najsi … ou (bien) … ou (bien) …, soit … soit …

nájsi aunque

najsi je še tako bogat por muy rico que sea

nàjsi konj.

1. (v dopustnih odvisnikih) benché, quantunque; anche se:
vsak dan gre na sprehod, najsi še tako lije ogni giorno va a passeggio anche se piove a dirotto

2. najsi ... najsi, najsi ... ali (v ločnem priredju) (o)... o:
najsi bo bogatin ali revež, vsak mora umreti ricchi o poveri, a tutti tocca morire

najsibó konj.

1. najsibo ... najsibo, najsibo ... ali (v ločnem priredju) sia... che, tanto... che:
v mestu so gostovale najsibo poklicne najsibo ljubiteljske gledališke skupine nella città si esibivano troupe di attori sia professionisti che dilettanti

2. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, benché:
najsibo še tako spreten, tega ne zmore per quanto abile, non ce la farà

nàk inter.

1. (izraža močno zanikanje) no:
nak, to pa ne gre no, così non va

2. (izraža nejevoljo) mah:
nak, tak fant, pa tako otročji mah, un giovanottone grosso così e tanto infantile

3. (izraža podkrepitev trditve) no:
nak, take svatbe pa še ni bilo no, nozze così non si sono ancora celebrate

nakraj predl. z rod.
1. poleg, blizu, na robu: nakraj sela blizu vasi; sjedio je nakraj postelje; nakraj varošice držao je kafanu na koncu mesta je imel kavarno
2. čovjek nakraj srca preobčutljiv, zamerljiv človek, človek nagle jeze
3. to mi nije ni nakraj pameti to mi še na misel ne pride
4. nakraj kraja končno, nazadnje, konec koncev; nakraj svijeta, nakraj sveta daleč, za deveto goro