Franja

iugum -ī, n (k iungō; prim. gr. ζυγόν = got. juk, sl. igo)

I.

1. jarem, igo (na vratu vprežene živine): nos quibusdam bestiis iuga imponimus Ci., iuga tauris solvere V., demere H., iugum asinarium Cat., crebra iactatione cervicum iugum excusserant Cu.; o konjih: equi iugum quatere coeperant Cu., equi colla iugo eripiunt O., frena fert iugo (equus) V., demere iuga equis O.; o drugih živalih: tigres iugum collo trahentes H., leones iugo subdere Plin.

2. metaf. jarem = dolžnost: subtrahis effracto tu quoque colla iugo? O., ferre iugum pariter dolosi amici H. ki več nočejo nositi istega jarma; occ.
a) zakonski jarem: nondum subacta ferre iugum valet cervice H., Venus diductos iugo cogit aëneo H., alicui iugum imponere O., iugum ferre Pl., paulatim sub iuga colla dare Tib., eripere turpi colla iugo H.
b) suženjski jarem: iugum Macedonum deiecere Cu., fortunae iugum pati Cu., cuius a cervicibus iugum servile deiecerant Ci., servitutis iugum depellere Ci., iugum accipere L., Samnitium iugum subire T., alicuius ferre iugum H., iugum exuere L., iugo se exuere L., servitiis grave iugum demere L., aliena arva iugo premere V. „podjarmiti“, recipere imperii iugum Vell., iugum excutere Plin. iun.
c) jarem, narejen iz treh sulic v podobi Π, skozi katerega so morali iti premagani sovražniki v znak suženjstva: legionibus nostris sub iugum missis Ci., tudi sub iugo mittere, emittere L. izpod jarma spustiti, sub iugo abire L. biti spuščen izpod jarma; pren.: calamitates terroresque mortalium sub iugum mittere Sen. ph. premagati.

3. metaf. vprega: immissis iugis lora concussere aurigae V.; od tod meton. voz: Sil.; sploh dvojica, par: impiorum Ci. (Antonij in Dolabela), aquilarum Plin. —

II. jarem = prečnica, ki veže dve stvari

1. tkalsko vratilo, navoj: tela iugo vincta est O.

2. igo na ojesu: iugum (plaustri, temonis) Cu., L., Varr., Iust.

3. Tehtnica ali Polnočnica (ozvezdje): Sen. tr., Romam, in iugo cum esset luna, natam esse dicebat Ci.

4. veslaška klop, brv: animas, quae per iuga longa sedebant, deturbat V.

5. jarem, (gorsko) sleme, (gorski) greben: mons factus Atlas; iuga sunt umeri, caput cacumen O., summum iugum montis C., omnes eius iugi colles C., iugo circummissus in verticem collis evasit L., iugum Alpium L. alpsko pogorje = Alpe, iuga Tauri L., Pyrenaei iuga S., continentia iuga L., nive perenni (večnim) obruta iuga Cu., dorsum esse eius iugi aequum Ci., ut mutato itinere iugis Octogesam perveniret C., in immensis qua tumet Ida iugis O.; sinekdoha vrh, gora: in quibus es venata iugis? O., bacchata iugis Naxos V.

iungō -ere, iūnxī, iūnctum (gr. ζυγ-, prim. ζεύγνυμι = iungo, ζυγόν jarem, ζευκτός = iunctus, lat. iugum, iumentum [iz *iugmentum], iugerum, iugulum, iūxtā [iz *iūgistā], iūxtim, con-iu(n)x, sl. igo)

I.

1. jarmiti, vpreči (vpregati), objarmiti, ujarmiti: iunge iuvencos V., iuncti boves O., T., iuncta iuga bina O. dve volovski vpregi, iuncta iuga Cat., iunge pares et coge gradum conferre iuvencos V.; o konjih: Lucr., Erichthonius primus ausus est quattuor iungere equos V., i. equos ad currum Plin.; z dat.: curru equos V. v voz vpreči; od tod iuncta iumenta N. ali samo iuncta Plin. iun. dvovprega, vprežni par, vprežna dvojad, iunctos equos conscendere V. vprežni voz; o drugih živalih: iunctae columbae O. ali iuncti leones V. golobja vprega, levja vprega, camelos ad currum ali canes quaternos ad currum i. Lamp., sibi et leones et tigres Lamp., iuncti cycni O.; toda: vulpes iungere, lisice vpreči; preg. o čem nemogočem; occ.
a) (voz) napreči (naprezati): iuncta vehicula mille capiuntur L., reda equis iuncta Ci., currus albis equis iunctus L.
b) most na kobilah (= opornikih) narediti (izdelovati), na polah mostiti: fluvium ponte iungere Cu., L. pole (kobile, opornike) položiti (polagati) preko reke; tudi: pontem iungere V., T. most na kobilah izdelovati.

2. metaf. (o ljubezni in zakonu) (z)vezati, združiti (združevati), poročiti (poročati): feminam secum matrimonio (in matrimonio Cu.) L., Deïopeiam conubio iungam (sc. tibi) V., torus iunxit te mihi O.; refl.: cui se dignetur iungere Dido V.; med.: amanti iungi O., cum impari iungi L., columbae in amore iunctae Pr.; metaf. (prim. maritare) iuncta ulmus O. s trto poročen, iuncti amores Tib. —

II.

1. zavez(ov)ati, spojiti (spajati), združiti (združevati); s konkr. obj.: tigna bina inter se iungit C., naves carris iunctis devehere C., membra O., mortua corpora vivis V., res inter se Ci., uniones inter se Sen. ph. Pomni: oscula iungere O. poljubiti (poljubljati), pes cum pede iunctus O. noga pri nogi, dextrae dextram (dextras) V. roki si poda(ja)ti, cursum equis iungere L. v teku se ujemati s konji (sl.: konje dohajati v teku), libellum epistulae Plin. iun. pridati, equum equo C. konja za konjem priganjati, crescendo iungi O. skupaj (z)rasti, iungi humero, lateri alicuius O. pridružiti se komu, fossas saltu iungere Stat. skočiti čez … , gradūs Sil. skupaj (hod)iti. Kot voj. t. t.: copias (arma) alicui iungere L. združiti (strniti) se s kom, si Hasdrubal Hannibali iunctus esset L. ko bi se bil združil z … , sibi exercitum iungere Vell.; pesn.: tibi iungere castra paro V. hočem se združiti s teboj, alicuius castris sua iungere Vell., Tarchon iungit opes V.; o krajih = mejiti na kaj, biti blizu česa: Iano loca iuncta O., iuncta aquilonibus arctos O., Italia Dalmatis iuncta Vell., hortulus, qui Academiae iunctus fuit Ap., fundos iungere Petr. pokupiti = longos fines agrorum Lucan.; časovno: združiti (združevati), zvrstiti, razvrstiti (razvrščati): noctem diei plerumque iungere Val. Max., diei noctem pervigilem Iust., somnum morti Petr., consularem praetextam praetoriae Vell., consilio belli bellum Vell., iunge puer cyathos Stat., laborem Plin. iun. ne prekiniti; occ.
a) (v ljubezni) (z)družiti: corpus i. in abs. iungere O., Lucr. telesno se (z)družiti, spojiti (spajati) se.
b) zapreti: iunctae fenestrae H.
c) (rane) zdraveč zapreti (zapirati), skleniti (sklepati), zdraviti: vulnera Stat., orae iunctae Cels.; z abstr. obj.: ut cum illo commodo dolor animi iungeretur Ci., cum hominibus nostris consuetudines, amicitias, res rationesque iungebat Ci., so mu bila skupna, iuncta cum viribus ars O.; z abl.: est vis probitate iungenda Ci., improbitas scelere iuncta Ci., insania iuncta stultitiā Ci.; z dat.: priori posterius, posteriori superius non iungitur Ci., indignatio iuncta conquestioni Ci.

2. metaf. (v prijateljstvu ali sorodstvu) združiti (združevati), zediniti (zedinjati), skleniti (sklepati): sanguine iunctus O. soroden po krvi, puer puero amicitiā iunctus O., qui et sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci., qui se tecum omni scelere iunxerunt Ci., haec res et iungit, iunctos et servat amicos H., Rosianum artissimo vinculo tua in me beneficia iunxerunt Plin. iun., ab usu modico tibi iunctus O.; politično: povezati se, z(a)vezo skleniti s kom; med. in refl.: foedere iungi alicui L., se alicui iungere Eutr., se contra Romanos Tuscis Samnitibusque i. Eutr.

3. (s prolept. obj.) skleniti (sklepati), ustanoviti (ustanavljati): Latinum pacem cum Aeneā, deinde affinitatem iunxisse L., per hos iuncta societas L., foedera iungere O., L., amicitiam cum aliquo iungere Ci.

4. zložiti (zlagati), sestaviti (sestavljati), (z)vezati: iuncta verba Ci., iungitur (verbum) ex corrupto et integro, ut malevolus Q., verba in exitu iungantur Q. — Od tod adj. pt. pf. iūnctus 3

1. zvezan, spojen, združen; v zvezi z inter se: corpora inter se iuncta Ci.; s cum: natura cum alio iuncta Ci., iunctior cum exitu Ci.; z abl.: improbitas scelere iuncta Ci.; z dat.: aër mari iunctus Ci., ponto iunctior O. bliže morja, equis rheda Ci., indignatio conquestioni Ci., sapientiam iunctam habere eloquentiae Ci.

2. metaf. sprijaznjen, povezan s kom, zvezan, zaupen, iskren: frater tibi iunctus amore O., iunctissimus comes O., iunctissima pectora O., his qui erant philosopho Tauro iunctiores Gell.; subst. iunctissimi T. najbližji sorodniki.

3. kot ret. t. t.: lepo povezan (sestavljen): oratio Ci.

iz de, par, pour, à, en, dans

iz ljubezni par amour, par affection
iz česa en (ali de) quoi
iti iz hiše quitter la maison
bil je ves iz sebe od il était hors de lui de
iz izkušnje par expérience
prevedeno iz francoščine traduit du français

íz de; por

iz Pariza de París
iz časopisa del periódico
iz dobrega vira de buena fuente
iz tega razloga por esta razón
iz ljubezni do por amor a
iz kamna de piedra
iz strahu de miedo
iz usmiljenja por lástima
iz izkušnje por experiencia
preveden iz francoščine traducido del francés
ves iz sebe od jeze fuera de sí de rabia
piti iz kozarca beber en un vaso
priti iz mode pasar de moda
iti iz hiše salir de casa
kaj bo iz nje? ¿qué va a ser de ella?
iz njega ne bo nikoli nič nunca llegará a ser algo

iza predl. z rod.
1. izza: iza mojih leđa izza mojega hrbta, za mojim hrbtom; iza grma skoči zec izza grma je skočil zajec
2. za: ići iza pluga iti za plugom; tu se nešto radi iza zavjese za zaveso; samo iza dobroga konja diže se prašina; iza tog nemira osjeća se neizvjesnost za tem nemirom se čuti negotovost
3. po: iza sjednice; iza večere

izgub|a¹ ženski spol (-e …) ugleda, denarja ipd.: die Einbuße, der Verlust (česa von); pravo (prekluzija) die Verwirkung; -verlust (vrednosti Wertverlust, časti Ehrverlust, identitete Identitätsverlust, krvi Blutverlust, pravice Rechtsverlust, ravnotežja Gleichgewichtsverlust, spomina Gedächtnisverlust, substance Substanzverlust, točk Punktverlust, zavesti [Bewußtseinsverlust] Bewusstseinsverlust, toplotna Wärmeverlust)
izguba vrednosti die Werteinbuße
človeške izgube množina v vojni, nesrečah: Menschenverluste množina
sporočilo o izgubi die Verlustmeldung
izguba časa der Zeitverlust, das Versäumnis, figurativno die Zeitverschwendung
iti v izgubo [verlorengehen] verloren gehen

izgúba (-e) f

1. perdita; ekon. deficit:
bilanca izkazuje izgubo il bilancio registra perdite, deficit
izguba dobička lucro cessante

2. (glagolnik od izgubiti) perdita:
izguba las perdita dei capelli
izguba dokumentov perdita dei documenti
izguba sluha, vida perdita dell'udito, della vista
izguba časa perditempo
izguba spomina amnesia

3. (kar je izgubljeno) perdita; jur.
izguba pravice decadenza

4. (nepomembnost, nekoristnost česa) perdita; calo:
televizija je sama izguba časa la televisione è una pura e semplice perdita di tempo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iti v izgubo andare perduto
elektr. dielektrične izgube perdite dielettriche

izhójen (-a -o) adj.
izhojeni čevlji scarpe comode (dall'uso)
izhojena tla terra battuta
iti, hoditi po izhojenih poteh andare per strade battute

izlet [è] moški spol (-a …) der Ausflug, kratek: der Abstecher; peš: die Wanderung, die Tour (po hribih Bergwanderung, Bergtour); z vozilom: die Tour, (z avtom Autotour, s kolesom Fahrradtour), die Fahrt, -fahrt (kratek Spazierfahrt, Spritzfahrt, Spritztour, razredni Klassenfahrt, šolski Schulfahrt, Schülerfahrt); -ausflug (družinski Familienausflug, dnevni Tagesausflug, ob koncu tedna Wochenendausflug, kolektivni Betriebsausflug)
izlet v neznano eine Fahrt ins Blaue
skupinski izlet die Reisegesellschaft
iti na izlet einen Ausflug machen, eine Tour machen, eine Wanderung machen, s skupino: mit einer Reisegruppe reisen

izlét excursion ženski spol , promenade ženski spol, familiarno tour moški spol , virée ženski spol ; (daljši) randonnée ženski spol

narediti, iti na izlet faire une excursion (ali promenade), partir en excursion, excursionner
izlet na gore une excursion en montagne
izlet na deželo une partie de campagne

izlèt trip, pleasure trip; excursion, (na deželo) outing; picnic, jaunt, (peš) hike, ramble

šolski izlèt school outing
izlèt po znižani ceni cheap trip
iti na izlèt, napraviti izlèt to go for an outing (ali a trip), to go on an excursion, to take a trip (v to), to take an excursion for pleasure
izlèt v neznano mystery tour

izlèt (-éta) m

1. gita, escursione:
delati, prirejati izlete fare gite
iti na izlet andare in gita, fare una gita
avtobusni izlet gita in pullman
družinski, šolski izlet gita della famiglia, gita scolastica
izlet na deželo scampagnata

2. knjiž. digressione, divagazione, excursus

3. volo

izogníti se evitar; apartarse

izogniti se komu evitar un encuentro con alg; (iti s poti) apartarse; (v stran) desviarse; (vozilu) dejar pasar, apartarse; (udarcu) esquivar; fig eludir
izogniti se obveznosti, dolžnosti eludir una obligación
izogniti se boju rehuir la lucha
izogniti se nevarnosti evitar un peligro
izogniti se težavi, zapreki sortear una dificultad, un obstáculo

izpláčati to pay out (off, down)

izpláčati v gotovini to pay cash, to pay cash down; (dolg) to pay off, to settle; to square up with one's creditors; (stroške) to defray; (razliko) to balance; (menico v polnem) to honour a bill; to take up a bill; (povrniti) to refund, to repay, to compensate
izpláčati se (biti vreden truda) to pay (well); to prove (ali to be) profitable (ali remunerative); to be worth the trouble (ali one's while)
ki se izplača (rentabilen) rewarding
izplača se it pays, it is worth the money
komaj se izplača (iti) it's hardly worth while (going)
kmetu se izplača, da... it pays a farmer to (nedoločnik)
izplača se vedeti it is worth knowing
ne izplača se it doesn't pay, it is not worth while (ali the trouble)
to potovanje se izplača this journey is worth the money
ni se izplačalo (ni bilo vredno tolikšnega truda) the game wasn't worth the candle

izpuht|eti [é] (-im) verdampfen; (iti v prazno) auspuffen

izvídnica patrouille ženski spol (de reconnaissance)

motorizirana izvidnica patrouille motorisée
iti v izvidnico faire une patrouille, aller en patrouille, patrouiller

izvolíti to elect; (z glasovanjem) to vote; to return

izvolíti z dvigom rok to elect by a show of hands
izvolíti s tajnim glasovanjem to elect by secret ballot
bil je izvoljen z veliko večino he was voted in by a big majority
izvolilo ga je njegovo prejšnje volilno okrožje he was returned by his former constituency
bil je izvoljen za župana he was elected mayor
bil je izvoljen za predsedujočega he was voted into the chair, he was elected to the chair, he was elected chairman
izvolite sesti! sit down, please!
izvolite zapreti okno! be so kind as to shut the window!
niti pogledati ni izvolil! he did not even so much as look at it!
izvolite! (tu imate!, vzemite!) here you are!
izvolite (iti naprej)! after you!

jádranje sailing

letalsko jádranje gliding
jádranje z desko (na vodi) windsurfing
iti na jádranje to go for a sail

jájce œuf moški spol ; (fiziologija) ovule moški spol , testicule moški spol

jajca nesti pondre
jajca valiti couver
gnilo jajce œuf pourri (ali gâté)
mehko kuhano jajce œuf à la coque
trdo kuhano jajce œuf dur
na (volovsko) oko ocvrto jajce œuf sur le plat
umešana jajca œufs brouillés
nadevano jajce œuf farci
surovo jajce œuf cru
Kolumbovo jajce l'œuf de Colomb
biti podoben kot jajce jajcu se ressembler comme deux gouttes d'eau
iti (hoditi) kot po jajcih (avoir l'air de) marcher sur des œufs

jájce huevo m ; fiziol óvulo m

gnilo jajce huevo podrido
sveže (surovo) jajce huevo fresco (crudo)
trdo (mehko) kuhano jajce huevo duro (pasado por agua)
ocvrto jajce huevo frito
stepéno jajce huevo batido
posajeno jajce huevo al plato
nadevano jajce huevo rellenado
umešana jajca huevos revueltos
Kolumbovo jajce el huevo dc Colón
prodajalna jajc huevería f
izleči jajca empollar (ali sacar) los huevos; aovar
biti podoben kot jajce jajcu parecerse como dos gotas (ali como un huevo a otro)
iti, hoditi kot po jajcih andar como pisando huevos