Franja

oko³ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo das Auge
rodno oko das Fruchtauge
speče oko das Auge, die Knospe
agronomija in vrtnarstvo cepiti na oko okulieren
cepljenje na oko die Okulierung
poganjati iz spečega očesa nachtreiben

2.
rastlinstvo, botanika sončno oko das Sonnenauge

okó (očésa) n

1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta

okostnjak v omari frazem
(neprijetna skrivnost iz preteklosti) ▸ szekrényben lévő csontvázak
Nove sodelavce bo poleg izzivov pričakalo tudi nekaj zajetnih okostnjakov v omarah. ▸ Az új kollégákat a kihívások mellett néhány jókora csontváz is várja a szekrényekben.

okòv (-óva) m

1. pl. okovi catene, ceppi (tudi ekst.):
okovi suženjstva le catene della schiavitù
osvoboditi se iz okovov gospodarske zaostalosti liberarsi dei ceppi dell'arretratezza (economica)

2. (okovje) ferratura, guarnizioni di metallo

3. elektr. (navojni nožek) attacco (della lampadina)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bajonetni okov attacco a baionetta

okras moški spol (-a …) die Verzierung ( gradbeništvo, arhitekturačelni Giebelverzierung); die Zier, die Zierde; (nakit) der Schmuck, das Schmuckstück, die Schmuckform (lasni Haarschmuck, naprsni Brustschmuck, nosni Nasenschmuck, pernati Federschmuck)
gradbeništvo, arhitektura okras iz školjk das Muschelwerk
gradbeništvo, arhitektura listni okras das Blätterwerk
gradbeništvo, arhitektura trakasti okras das Bandelwerk
gradbeništvo, arhitektura diamantni okras die Diamantierung

okrásek (-ska) m ornamento; vezzo, monile; frangia; guarnizione; girigogolo; orpello, fronzolo; muz. vinnola, affetto:
povedati kaj s kopico okraskov dire qcs. con molte frange
okrasek iz vrvice alamaro
pejor. okraski retoricume, svolazzi

okrogel kamen moški spol gradbeništvo, arhitektura runder Stein, za tlakovanje: der Kopfstein
tlak iz okroglih kamnov das Kopfsteinpflaster

okvir¹ moški spol (-ja …) der Rahmen, za slike: Bilderrahmen; die Einrahmung, Umrahmung, die Einfassung; za očala, kolo: das Gestell (Brillengestell), za očala: die Fassung (Brillenfassung); tehnika spodnji: Untergestell; v livarstvu: der Formkasten ➞ → stojalo, podstavek, varnostni lok; (kovinski Metallrahmen, napenjalni Spannrahmen, okenski Fensterrahmen, profilni Profilrahmen, pluga Pflugrahmen, za vezenje Stickrahmen, spodnji Untergestellrahmen, referenčni Bezugsrahmen, slepi Blendrahmen, slepi za platno Keilrahmen); -gestell (kovinski Metallgestell, roževinast Horngestell)
dati v okvir einrahmen, rahmen
vzeti iz okvirja ausrahmen, aus dem Rahmen nehmen, ausspannen
brez okvirja ungerahmt
z okvirjem gerahmt, Rahmen-, Gestell-
(akvarij das Gestellaquarium)

okvir² moški spol (-a …) figurativno der Rahmen
v okviru im Rahmen (des …)
okvir u možnosti im Bereich der Möglichkeiten
okviru podjetja innerbetrieblich
presegajoč okvir podjetja überbetrieblich
gibati se v določenih okvirih sich in Bahnen bewegen, sich im Rahmen des … bewegen
pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen

oleseneti glagol
1. (spremeniti se v les) ▸ elfásodikStarejša rastlina lahko v spodnjem delu nekoliko oleseni in se razraste v nizek grmiček. ▸ Az idősebb növény alsó része kissé elfásodhat, majd alacsony cserjévé nőhet szét.

2. (postati tog) ▸ elgémberedik, elfásulZdramil ga je nenaden in oddaljen šum, odprl je oči, bil je ves otrpel in premražen, sklepi so oleseneli. ▸ Szokatlan és távoli nesz ébresztette fel, kinyitotta a szemét, teljesen elzsibbadt és átfagyott, az ízületei elfásultak.

3. (otrpniti) ▸ megdermed
"Odnesi me v spalnico svojih staršev." Olesenel je ob njeni zahtevi. ▸ „Vigyél a szüleid hálószobájába!” Megdermedt a kérésétől.

4. (zaostati v razvoju) ▸ eltompul, elfásul
Kakor športnik, ki ne telovadi iz dneva v dan, oleseni intelektualec, ki se ne srečuje z živo mislijo. ▸ Hasonlóan a sportolóhoz, aki nem tornázik nap mint nap, az értelmiségi is eltompul, ha nem találkozik élő gondolattal.
Kaj lahko možgane tako oleseni? ▸ Mi tompíthatja el ennyire az agyat?

olj|e¹ [ó] srednji spol (-a …) das Öl, -öl (arašidovo [Erdnußöl] Erdnussöl, bergamotno Bergamottöl, borovo Kienöl, Kiefernnadelöl, Latschenkieferöl, brinovo Wacholderöl, bučno Kernöl, Kürbiskernöl, cedrovo Zedernöl, cimetovo Zimtöl, česnovo Knoblauchöl, čičkovo Klettenwurzelöl, evkaliptovo Eukalyptusöl, gorčično Senföl, ingverjevo Ingweröl, janeževo Anisöl, Fenchelöl, jasminovo Jasminöl, jedilno Tafelöl, Speiseöl, kafrovo Kampferöl, kamilično Kamillenöl, kapokovo Kapoköl, kaprolaktamovo Laktamöl, kokosovo Kokosöl, kolmeževo Kalmusöl, koriandrovo Korianderöl, kuminovo Kümmelöl, laneno Leinsamenöl, Leinöl, limonovo Zitronenöl, lovorjevo Lorbeeröl, mandarinovo Mandarinenöl, mandljevo Mandelöl, nageljevo Nelkenöl, olivno Olivenöl, grenke pomaranče Pomeranzenöl, iz koruznih kalčkov Maiskeimöl, iz palmovih jedrc Palmkernöl, iz pšeničnih kalčkov Weizenkeimöl, metino Pfefferminzöl, orehovo [Nußöl] Nussöl, palmovo Palmöl, pačulijevo Patschuliöl, rastlinsko Pflanzenöl, repično Rüböl, Rapsöl, ricinovo Kastoröl, Rizinusöl, rožmarinovo Rosmarinöl, rožno Rosenöl, sandalovo Sandelöl, sasafrasovo Sassafrasöl, sezamovo Sesamöl, sivkino Lavendelöl, smrekovo Fichtennadelöl, sojino Sojaöl, sončnično Sonnenblumenöl, šentjanževo Johanniskrautöl, talovo Tallöl, terpentinovo Terpentinöl, timijanovo Thymianöl, žajbljevo Salbeiöl; po namenu za maziljenje Salböl, za nego kože Hautöl, za solato Salatöl, za sončenje Sonnenöl; tehnika čisto Frischöl, dizelsko Dieselöl, hidravlično Hydrauliköl, kurilno Brennöl, Heizöl, lahko Leichtöl, mazalno Schmieröl, mineralno Mineralöl, motorno Motoröl, odkapno Lecköl, odpadno Altöl, Aböl, v menjalniku Getriebeöl, parafinsko Paraffinöl, plinsko Gasöl, Treiböl, stojno Standöl, strojno Nähmaschinenöl, Maschinenöl, transformatorsko Transformatorenöl, tungovo Holzöl, Tungöl, turško rdeče Türkischrotöl, večnamensko Mehrbereichsöl)
… olja
(cena der Ölpreis, gladina der Ölstand, lovilnik der Ölabscheider, menjava der Ölwechsel, plast der Ölfilm, polnitev die Ölfüllung, pridobivanje die Ölgewinnung, razpršilnik der Ölzerstäuber, temperatura die Öltemperatur, vpojnost die Ölabsorbtion, vsebnost der Ölgehalt, zaloga der Ölvorrat)
za olje
(cedilo das Ölsieb, lovilnik der Ölfänger, merilna palica der Ölpeilstab, [Ölmeßstab] Ölmessstab, ogrevanje die Ölheizung, Ölfeuerung, črpalka Ölumlaufpumpe, ročka Ölkanister, Ölkanne, rezervoar der Öltank)
kaljenje v olju die Ölhärtung
potrebe po olju der Ölbedarf
sardine v olju Ölsardinen množina
prepustnost za olje die Öldurchlässigkeit
odporen proti olju ölfest
topen v olju öllöslich
vsebujoč olje ölhaltig
brez olja ölfrei
neprepusten za olje öldicht
izločiti olje iz (etwas) entölen
mazati z oljem ölen
mazanje z oljem die Ölung
stiskati/delati olje Öl ziehen
figurativno prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen

oljka samostalnik
1. Olea europaea (drevo) ▸ olajfaPovezane iztočnice: divja oljka

2. (plod) ▸ olajbogyó, olívaPovezane iztočnice: namizna oljka, zelena oljka, črna oljka

oljkov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ olajfa, olajSopomenke: oljčen

2. (izdelan iz lesa oljke) ▸ olajfa

omela samostalnik
Viscum (grm) ▸ fagyöngyPovezane iztočnice: bela omela

omleta samostalnik
(jed) ▸ omlettZa eno osebo najpogosteje pripravimo omleto iz dveh jajc in pečemo v ponvi za palačinke. ▸ Egy személyre az omlettet általában két tojásból készítjük, és palacsintasütőben sütjük.
Vse omlete so po obliki okrogle, kar pomeni, da jih pečemo v ponvi. ▸ Minden omlett kör alakú, mert serpenyőben sütik.

omot [ò] moški spol (-a …) die Umhüllung (iz jute Juteumhüllung)

omožítev mariage moški spol

omožitev iz ljubezni mariage d'amour
civilna omožitev mariage civil
fiktivna omožitev mariage blanc
neprimerna omožitev mésalliance ženski spol
preračunana, razumska omožitev mariage d'intérêt (ali d'argent), de raison (ali de réflexion, de convenance)

omožítev casamiento m

neprimerna omožitev, mezaliansa casamiento desigual
razumska (preračunana, iz ljubezni) omožitev casamiento de conveniencia (por reflexión, por amor)

omrežj|e [é] srednji spol (-a …) das Netz, die Anlage; das Netzwerk; (vodi) das Leitungsnetz; razdelilno: Verteilungsnetz; -netz (cestno Straßennetz, cevno Rohrnetz, dopolnilno Ergänzungsnetz, električno Stromnetz, kanalizacijsko Kanalisationsnetz, krajevno Ortsnetz, prometno Verkehrsnetz, telefonsko Telefonnetz, visokonapetostno Hochspannungsnetz, zankasto Maschennetz, železniško Streckennetz); -anlage (vozno nadzemno Fahrleitungsanlage, Oberleitungsanlage)
toplovodno omrežje die Fernwärme, das Fernwärmenetz
priključek na omrežje der [Netzanschluß] Netzanschluss
obremenitev omrežja die Netzbelastung
preskrba omrežja die Netzversorgung
tok iz omrežja der Leitungsstrom

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.