Franja

sprevídeti ver; notar; darse cuenta de a/c

sprevideti zmoto reconocer un error
sprevideti koga descubrir las intenciones de alg, adivinar los planes de alg, fam ver el juego de alg
sprevidel sem te fam a ti te he calado yo

spring^*3 [spriŋ]

1. neprehodni glagol
skočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati (into kaj)
hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati (from iz)
nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti
figurativno priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu)
vojska eksplodirati (o mini)
veterina biti brej, brejiti
zastarelo daniti se, svitati se

2. prehodni glagol
sprožiti
lov dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet)
tehnično opremiti z vzmetmi
britanska angleščina, pogovorno "olajšati" koga (for a quid za funt)
figurativno nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)

to be sprung sleng biti vinjen, pijan
to spring to attention vojska skočiti v pozor
the blood sprang to his face kri mu je planila v obraz
to spring to s.o.'s assistance priskočiti komu na pomoč
conviction has sprung upon him prišel je do prepričanja
to spring a covey of partridges dvigniti, preplašiti jato jerebic
the dog sprang at me pes je planil proti meni
the door sprang open vrata so se nenadoma odprla
to spring into existence nenadoma nastati
to spring to one's feet skočiti na noge
to spring to the eyes figurativno v oči pasti
he is sprang from (ali of) a famous family on izhaja (je potomec) slovite družine
to spring a horse pognati konja v dir
to spring a leak dobiti razpoko
the leaves are beginning to spring listje začenja poganjati
to spring jokes zbijati šale
to spring a mine upon s.o. figurativno presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišo
he sprang another three shillings, and I accepted ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejel
to spring a surprise on s.o. presenetiti koga, pripraviti komu presenečenje
the tears sprang to her eyes solze so ji stopile v oči, so jo oblile
to spring a trap sprožiti past
the trap sprang past se je sprožila
the water springs boiling hot from the earth voda privre skoraj vrela iz zemlje
where did you spring from? od kod si se pa (ti) vzel?

spud [spʌd]

1. samostalnik
kratka lopatica, rovnica (za puljenje plevela), kopuljica; nekaj kratkega in debelega; pritlikavec
pogovorno krompir
sleng, množina denar

2. prehodni glagol
kopati, okopavati, pleti (često out, up)
neprehodni glagol
vrtati

to spud out okopa(va)ti, opleti; izkopati
to spud in začeti vrtati

spūma -ae, f (morda iz indoev. *(s)p(h)oi̯H-no-/ā, *(s)p(h)oi̯H-mo-/ā; prim. skr. phénaḥ = sl. pena = stvnem. feim = nem. Feim, lit. spáine penave proge, penaste sledi, ang. foam, lat. pūmex)

1. pena, starejše pljuna, glen: Plin., Cl. idr., cum spumas ageret in ore Ci. ko so se mu pene cedile iz ust, ko se je penil, ko so se mu usta penila, concidit et spumas agit Lucr., per armos (sc. apri) spuma fluit O., spumaque pestiferos circumfluit albida rictus (sc. serpentis) O., spumam eximere Col. posne(ma)ti peno (pene), Venus spumā procreata Ci. iz morske pene (morskih pen), spumas salis aere ruebant V. peneče se (razpenjeno) morje, sparsit virides spumis albentibus agros O.

2. occ.
a) spuma salis sol iz morske pene, obrežna morska sol: Plin.
b) spuma argenti srebrova pena = srebrov sijajnik (argentit), starejše srebrni glaj: Cels., Plin., spumas miscent argenti et sulfura viva V.
c) spuma caustica ali Batava jedko (kavstično) ali bátavsko milo, s katerim so si Germani in Galci rdečili lase: Mart.

spustíti (-ím) | spúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. calare, abbassare, lasciar cadere;
spustiti zapornice calare la chiusa
spustiti sidro calare l'ancora
spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata

2. calare; navt. calumare; immettere:
navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
spustiti ladjo v vodo varare la nave
spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza

3. far entrare:
spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
spustiti naprej far passare

4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
spustiti cene abbassare i prezzi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.

B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
spustiti se na tla scendere a terra
spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
aer. spuščati se v drsnem letu planare

2. pren. calare, scendere:
v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia

3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
spustiti se v boj gettarsi nella mischia
spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
spustiti se v jok mettersi a piangere
spustiti se v pogovor attaccar discorso
spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
spustiti se v politiko darsi alla politica
spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
spustiti se na pot mettersi in cammino
spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso

srbéti (-ím) imperf. prudere, sentire prurito (tudi ekst.), pizzicare:
srbi ga opeklina gli prude l'ustione
nos me srbi, jezen bom mi prude il naso, segno che mi arrabbierò
pog. pazi se, me že srbijo dlani, pesti bada che mi sento prudere le mani
pren. ne praskaj se, kjer te ne srbi non ficcare il naso negli affari che non ti riguardano

srcé heart; figurativno (jedro) pith, core, marrow

od srca from one's heart
brez srca heartless, cruel, hardhearted, unfeeling
v srcu at heart
na dnu mojega srca in my heart of hearts
z grenkobo v srcu with bitterness in one's heart
s težkim (lahkim) srcem (figurativno) with a heavy (light) heart
iz vsega srca with all my heart and soul
dobrega srca kindhearted
drag mojemu srcu dear to my heart
bolan na srcu (figurativno) heartsick
srcé trgajoč heartbreaking, heartrending
srcé Jezusovo religija Sacred Heart
rdeče srcé (lesna bolezen) false heartwood
napaka na srcu heart disease
razširjenje srca dilatation of the heart
sredstvo za krepitev srca cordial, heart stimulant, ZDA cardiac
zlato srcé (figurativno) a generous (ali a kind) heart
bítje srcá heartbeat
trdega srca hardhearted
bolan na srcu ill with a heart condition
srcé bije, močno tolče the heart pulsates, throbs
srcé me boli I am heartsick (ali heartsore), I am sick at heart, my heart aches, it grieves my heart
srcé mi močno bíje my heart is pounding (ali is thumping)
lahkó mi je pri srcu I am light at heart
biti bolan na srcu to be heartsick
to mi je na srcu this is close to my heart
to mi ni pri srcu (figurativno) it does not appeal to me
imeti nekaj na srcu (figurativno) to have something on one's mind
nimam srca, da bi to napravil I haven't got the heart to do it
ne jemlji si tega preveč k srcu! don't take it too hard!, don't worry about it!
to gre človeku do srca (figurativno)
to človeku trga srcé this is heartrending
srcé mi krvavi (mi je krvavelo) my heart is bleeding (bled)
kar ima na srcu, ima na jeziku he wears his heart on his sleeve
srcé mi ne da, da bi to storil I do it with a bad grace, I cannot bring myself to do it
to mi je zelo pri srcu I have set my heart upon it
odvaliti komu kamen od srca (figurativno) to take a load off someone's mind
kamen se mi je odvalil od srca I feel a weight off my mind, a weight has been lifted from my mind
on osvaja ženska srca he is a ladykiller
omehčati najtrše srcé to touch the stoniest of hearts
srcé mi je padlo v hlače (figurativno) my heart sank into my shoes, I got cold feet, my heart failed me
položiti komu kaj na srcé to lay something to someone's heart
pomilujem vas iz dna srca I pity you from the bottom of my heart
olajšati si srcé to unbosom oneself
srcé bi mi póčilo I would die of a broken heart
srcé mi poskakuje od veselja ob tem it makes my heart thrill
to prija mojemu srcu it does my heart good
pridobiti si srca vseh to win the hearts of all
k srcu mu je prirasla (figurativno) he became very fond of her
razveseliti komu srcé to warm the cockles of someone's heart
od srca se smejati to laugh heartily
kolikor ti (le) srcé poželi! to your heart's content!
srcé se mi stiska I feel pangs (anguish)
iti komu k srcu to go to someone's heart, to make someone's heart thrill
srcé se mi trga it breaks my heart, I find it heartrending
človeku se srcé trga (ob tem) it's heartbreaking (ali heartrending)
vzeti si kaj k srcu to take something to heart
preveč si je to vzel k srcu he took it too much to heart
zelo sem si k srcu vzel njegovo smrt I was deeply affected by his death, I found his death a terrible blow
to mi teži srcé it presses (ali weighs heavily) upon my mind
strl ji je srcé (figurativno) he broke her heart
srcé mu je poskočilo (figurativno) his heart leapt
srcé me je zabolelo I was heartstricken
od vsega srca želeti kaj to set one's heart on something

srcé corazón m (tudi fig) ; (pogum) valor m , coraje m ; (središče, jedro; v kartah) corazón m

od srca de corazón
od srca rad fam con mil amores
iz vsega srca de todo corazón, del fondo del alma
v dnu svojega srca en el fondo del alma
srce trgajoč desgarrador
s težkim srcem bien a pesar mío (ozir. tuyo, suyo itd.); con el corazón oprimido
kamnito (zlato, plemenito) srce corazón de piedra (de oro, noble)
krepčilo za srce cordial m, cardiotónico m
razširitev srca (med) dilatación f del corazón; cardioectasia f
zamaščenost srca (med) degeneración f adiposa del corazón
presaditev srca transplante m de corazón
biti dobrega srca tener buen corazón
ne imeti dobrega srca, biti brez srca no tener corazón, ser cruel, ser insensible
imeti mehko (trdo) srce ser blando (duro) de corazón
imeti srce na pravem mestu tener el corazón en su sitio
imeti srce na jeziku (fig) tener el corazón en la mano, hablar con el corazón en la lengua
imeti nekaj na srcu tener un pesar, tener el deseo de confesar a/c
lahkó mi je pri srcu me siento aliviado
ti ne veš, kako mi je pri srcu tú no sabes mi íntimo sentir, tú no sabes mis sentimientos
jemati, vzeti si kaj k srcu tomar a pechos a/c
to mi gre do srca eso me llega al corazón (ali al alma)
sta eno srce in ena duša fam son uña y carne
srce mu je padlo v hlače (fig) se le cayó el alma a los pies
nositi otroka pod srcem estar encinta
to mu prihaja od srca eso le sale del corazón
pridobiti si srce kake osebe ganarse el corazón de alg
srce mi poskakuje od veselja el corazón me salta de gozo
srce mi je poskočilo (od veselja ipd.) me dió un vuelco el corazón
ne imeti srca za ... no tener valor para..., no atreverse a..., no poder decidirse a (hacer a/c)
srce mi krvavi se me parte el alma
razodeti komu svoje srce abrir (ali declarar) su corazón a alg
roko na srce! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
čvrsto srce prenese vse buen corazón quebranta mala ventura
položiti komu kaj na srce encarecer a alg a/c
to ti polagam na srce eso te lo pongo en el corazón
pritisniti koga na srce estrechar en sus brazos (ali contra su pecho) a alg
kamen se mi je odvalil od srca se me quita un peso de encima
to mu bo strlo srce eso le partirá el alma, eso le desgarrará el corazón
streti (ukrasti) srce kake osebe desgarrar (robar) el corazón de alg
to mi trga srce eso me arranca el corazón, eso me parte (ali quiebra) el corazón
to me zbode v srce eso me atraviesa el corazón

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

sréčen (-čna -o) adj.

1. felice; prospero; radioso:
počutiti se srečnega sentirsi felice
srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
srečni časi tempi felici

2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

3. fortunato; beato:
srečni dobitnik il fortunato vincitore
naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
srečno pot! buon viaggio!
srečni dogodek il fausto evento

5.
srečen konec lieto fine, happy end

sréčnež sréčnik lucky person; fortunate

(ti, Vi) sréčnež, sréčnik! lucky you!

stāmen -inis, n (stāre)

1. (o)snutek, osnova na statvah (ki so pri starodavnikih stale pokonci): Varr., Tib. idr., stamen secernit arundo, inseritur medium radiis subtemen acutis O., stamen intendere Sen. ph. osnutek navi(ja)ti.

2. meton.
a) nit na vretenu: Cl. idr., stamina ducere O., ducere manu Tib. ali deducere Tib. ali torquere digitis, torquere pollice O. ali intorquere manu Sen. tr. presti (niti), radio stantis percurrens stamina telae O., reice succinctos operoso stamine fusos! O., stamine fallere somnum Pr. s prejo; metaf. o raznih drugih nitih ali nitim podobnih stvareh α) nit življenja, nit usode, življenjska nit, ki jo predejo Parke: Clotho … nevit … infestā stamina pulla manu O., cognosco natalis stamina nostri, stamina de nigro vellere facta mihi O., Parcae fatalia nentes stamina Tib., tristia non equidem Parcarum stamina … aspexi Lucan., queri nimio de stamine Iuv. nad predolgim življenjem. β) o niti, s katero je Ariadna Tezeju pomagala iz labirinta: cum patuit lecto stamine torta via Pr. γ) o nitih pletene mreže: vidimusque … singula earum (sc. plagarum) stamina centeno quinquageno filo constare Plin. δ) o pajčevíni (pájčini): de quo (sc. ventre) … illa remittit stamen et antiquas exercet aranea telas O., tam tereti filo et tam aequali deducit stamina Plin. (o pajku). ε) struna: stamina docto pollice sollicitat O. ζ) prašnična nit (filament) lilije: tenui pilo et stamine Plin. η) lesno vlakno, starejše lesna lika: quibusdam (sc. arboribus) pulpa sine venis mero stamine et tenui constat Plin.
b) pesn. tkanina, in sicer α) naglavna poveza (preveza), naglavni ovoj (trak) svečenikov in svečenic: Pelusiaco praefulget stamine vertex Sil., alma sacerdos, puniceo canas stamine vincta comas Pr. β) oblačilo: Cl.

stand over neprehodni glagol
biti odgoden (odložen) (to na)
odložiti se, preložiti se, odgoditi se; obležati, čakati

these accounts can stand over till next month ti računi lahko počakajo do drugega meseca

stanovánje apartments pl, ZDA apartment, lodgings pl

etažno stanovánje flat; quarters pl pogovorno digs pl, arhaično diggings pl; residence, dwelling, domicile
hrana in stanovánje board and lodging, bed and board
opremljeno stanovánje furnished apartments pl
enosobno stanovánje bed-sitting-room, bed-sitter, bed-sit
stanovánje v hiši brez dvigala ZDA walk-up apartment
prosto stanovánje in hrana all found
službeno stanovánje official residence
pomanjkanje stanovánj housing shortage, scarcity of lodgings
najem stanovánja lease
ara za stanovánje deposit, earnest (money)
izselitev iz stanovánja removal
sprememba stanovánja change of residence, removal
zamenjava stanovánja exchange of dwellings
najemnina za stanovánje rent, rental
dati odpoved stanovánja komu to give someone notice to quit
imeti prosto stanovánje to live rent free (v in), to have unpaid accommodation
iskati stanovánje to go in search of lodgings, to be house-hunting
izprazniti svoje 4 sobno stanovánje to vacate one's four-room flat
odda(ja)ti stanovánja to let apartments (ali lodgings)
vreči iz stanovánja to eject, (zakonsko) to evict
vseliti se v stanovánje to occupy one's apartment (ali rooms, accommodation), to move in
zaarati stanovánje to give earnest money (ali a deposit) as part of the rent
z gostijo proslaviti nastanitev v novem stanovánju to have a housewarming

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

státi (stojím) imperf.

1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora

2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

statuō -ere -uī -ūtum (status -ūs : sistere)

1. (trdno) postaviti (postavljati): navem Pl. ladjo usidrati (zasidrati), signa domi pro supellectile statuere Ca. ap. Prisc., aciem artē statuere S., nec explicare quicquam nec statuere poterant nec quod statutum erat manebat omnia perscindente vento L., equum ita statuit Cu., crateras magnos statuunt V., ubi pro rigidis calamos statuēre columnis O., statuere signum Val. Max. (o praporščaku), boves Pr., errantes aquas Arn. ustaviti; na vprašanje kam? ali kje?: patrem eius ante oculos Ci., bovem ante aram L., ante aras iuvencum V., puer quis … ad cyathum statuetur … ? H., horologium ad aedem statuere Plin., equum Curtius in vado statuit L. je postavil (spravil) na (v) plitvino, captivos montanos vinctos in medio statuit L., statuitur Lollius in illo … convivio Ci. Lolij se privede … , Lolija privedejo … , statuere in terra arcum Cu., ratem in oris Val. Fl., perticam supra praetorium Cu., Aenean … castris statuēre cruentum V. so privedli (pripeljali) nazaj v tabor, ea prima ruentīs pugna loco statuit Teucros V. je ustavila bežeče Tevkre, Marium si quis eo loci statuisset Val. Max.; z dvojnim acc.: (sc. Syrum) capite pronum in terra statuerem Ter.; pesn.: agro qui statuit meo te triste lignum H. ki te je vsadil; occ. (pokonci) postaviti (postavljati), staviti, (z)graditi, (se)zidati, ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): pali statuti Varr., statuere aram (aras) Pl., Ci., V., O., statuam Pl., Tit. ap. Char., Ci., Plin., tropaeum Ci., rem Ci. podpreti, tabernaculum N. ali tabernacula C., L. razpe(nja)ti, postaviti (postavljati), opera N., tumulum V. narediti, pedamenta iacentia Col., obeliscum Plin., moenia V., urbem, quam statuo, vestra est (attractio inversa) V., regnum Ci., sedes alicui Iust.; kot adj. pt. pf. statūtus 3 veliko (visoko) postavo imajoč, velik (visok) stas imajoč, velike (visoke) postave, velikega (visokega) stasa, postaven, stasít: ad Silanum senem, statutum … Pl.

2. metaf.
a) za gotovo imeti (smatrati, šteti), zatrdno meniti, misliti (si), predstavljati si: z acc.: cuius ego patrem deum ac parentem statuo fortunae ac nominis mei Ci., Pompeius hunc hospitio suo dignissimum statuit Ci., quod si rectum statuerimus Ci., qui summum bonum statuit Ci.; z ACI: nos nostram causam perfacile quoivis (= cuivis) probaturos statuebamus Ci., sic statuo et iudico, neminem omnium tot et tanta … habuisse ornamenta dicendi Ci., Caesar non expectandum sibi statuit, dum … C., statuit sibi nihil agitandum S.; abs.: ut mihi statuo, ut ego mihi statuam Ci.
b) postaviti (postavljati) = določiti (določati, določevati), uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati, uravna(va)ti, utemeljiti (utemeljevati), odrediti (odrejati): pretium arti, finem orationi Ter., consilii sibi finem Ci. ep., finem cuppedinis Lucr., modum diuturnitati imperii, modum alienae industriae Ci., modum cupidinibus H., improbis autem poena statuenda est Ci., statuere iura Ci., ius aequabile in omnibus Corn., pacis legem universae Graeciae Iust., earum rerum, quas Caesar statuisset Ci. ep., senatus … ceterae multitudini diem statuit S. je postavil dan, je določil rok (datum), dies insidiis statuitur S., statuere diem comitiis L., dies statutus, die statutā L., diebus statutis Suet., ad statutam horam L., statuto tempore Cu., Iust., quaedam statutum anni tempus habent Plin., ad tempus locumque colloquio statuendum L., statuto loco Ci., statuere documentum, ne … Ci. ep., statuere exemplum (gl. exemplum) Pl., Ter., Ci., Corn. drugim (v opozorilo, opomin, svarilo) postaviti (dati) za zgled; z dvojnim acc.: arbitrum me statuebat Ci. ep., statuere aliquem regem Cu. postaviti koga za kralja, propriae telluris horum natura neque illum nec me statuit H. ni naredila za gospodarja lastnega zemljišča niti njega niti mene; s finalnim stavkom: quā (sc. tabulā) civitates … Cretensium vectigalibus liberantur statuiturque, ne post M. Brutum pro consule sit Creta provincia Ci.; z odvisnim vprašanjem: tot homines … statuere non potuisse, utrum diem tertium an perendinum … dici oporteret Ci., ego vix statuere apud animum meum (sam pri sebi) possum, utrum peior ipsa res an peiore exemplo agatur L.
c) skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati) se: sic habuisti statutum cum animo (sam pri sebi) … , indices reicere Ci., Caesar … proelio supersedere statuit C., statuit cum eis praesens agere S., ferro igitur eam arcere contumeliam statuunt L., statuerunt belli facere finem N., velle mori statuit O.; z odvisnim vprašanjem: ipsi primi statuerent apud animos (sami pri sebi), quid vellent L., nondum statuerat, conseraretne eum necne N.; s finalnim stavkom: Pl. idr., Athenienses cum Persarum impetum nullo modo possent sustinere statuerentque, ut urbe relictā … naves conscenderent Ci., statuunt, ut decem milia hominum … in urbem mittantur Ci., statuisse Vitellium, ut Germanicas legiones in Syriam ad militiam opulentam quietamque transferret T.; occ. (kot sodnik) odločiti (odločati, odločevati), izreči (izrekati) sodbo, razsoditi (razsojati), ukreniti (ukrepati): res privatas O., triste aliquid O. hudo (ostro) sodbo izreči, de capite civis Romani statuere Ci., vos de crudelissimis parricidis quid statuatis cunctamini? Ci., cum de P. Lentulo ceterisque statuetis S., satis visum de Vistilia statuere T., Claudius causis rebellionis auditis ius statuendi etiam de procuratoribus dederat T., ne quid gravius in fratrem statueret C., etiam in Pompeiam Macrinam exilium statuitur T. tudi Pompeja Makrina je obsojena na pregnanstvo, tudi Pompejo Makrino zadene obsodba na pregnanstvo, crudeliter statuere in aliquem Iust., quos contra statuas Ci.; z ACI: statuunt neminem esse potiorem quam Abdalonymum Cu.; evfem.: ii, qui de se statuebant T. ki so si sami sodili = samomorilci. — Od tod subst. pt. pf. statūtum -ī, n odlok, sklep, ukrep: secundum dei statutum Lact., quarum (sc. Parcarum) legibus ac statutis parēre omnes deos necessitas cogit Lact.

stay¹ [stéi] samostalnik
(začasno) bivanje, trajanje bivanja; zadrževanje, brzdanje, zaviranje, preprečevanje
pravno odgoditev, odložitev, ustavitev
figurativno vztrajnost, vzdržljivost

to make a long stay zadržati se dalj časa, muditi se, bivati dalj časa
I'll make a short stay in London za krajši čas se bom zadržal (ustavil) v Londonu
his lack of education is a great stay upon him njegova pomanjkljiva izobrazba je zanj velika ovira
to order a stay of execution pravno odrediti odgoditev prisilne izvršbe (rubežni)
to put a stay on zavirati, brzdati, zadrževati
to stand at a stay zastarelo mirovati, zasta(ja)ti, zatikati se

Stein, der, (-/e/s, -e) kamen; bei Spielen: figura, domina itd.; (Baustein) zidak, gradbeni element; beim Obst: koščica; von Stein kamnit; zu Stein werden okameneti; der Stein des Anstoßes kamen spotike; der Stein der Weisen kamen modrosti/modrijanov; jemandem Steine in den Weg legen metati polena pod noge; jemandem Steine aus dem Weg räumen pomagati (komu); über Stock und Stein čez drn in strn; Stein und Bein schwören prisegati na vse mile viže; es friert Stein und Bein mraz gre do kosti; keinen Stein auf dem anderen lassen ne pustiti kamna na kamnu; jemandem fällt ein Stein vom Herzen (komu) se odvali kamen od srca; dabei fällt dir kein Stein aus der Krone ne bo ti padla krona z glave; einen Stein im Brett haben bei jemandem biti posebno drag (komu), biti posebno priljubljen pri (kom); den Stein ins Rollen bringen sprožiti (zadevo); weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte jokati, da bi se kamen omečil

stó (stôtih) numer.

1. cento; centinaio:
prišlo jih je najmanj sto sono venuti almeno in cento
zbralo se je več sto ljudi si adunarono varie centinaia di persone

2. pren. (za izražanje nedoločene velike količine) cento; mille:
sto in stokrat sem ti povedal te l'ho detto cento volte, mille volte!
sto let ga nisem videl non lo vedo da millanta, da cent'anni
hist. Svet stotih il Consiglio dei Cento
sto hudičev canchero!
šport. zmagati na sto metrov vincere i cento metri