Franja

sitella -ae, f (demin. situla vrč) žrebovnica, žara ali vrč za glasovanje ali žrebanje, trebušasta posoda z ozkim vratom, napolnjena z vodo; ko so lesene žrebe zmetali v to posodo, so jo potresli in vsakokrat je zaradi ozkega vratu na vrh splaval le en žreb, ki so ga vzeli iz posode in po njem določili vrstni red glasovanja: Pl., Corn., sitellaque lata est, ut sortirentur tribus L., de aliquo deffere sitellam Ci. žrebati (glasovati) o kom, svoj glas da(ja)ti glede koga.

Sittius 3 Sítij(ev), ime rimskega rodu, npr. P. Sittius Publij Sitij iz kampanijske Nucerije, vodja (najbrž kot Katilinov pristaš, kar sicer Ci. zanika) najemniških vojakov v Hispaniji, pozneje v Mavretaniji, naposled v afriški vojni l. 46 skupaj s Salustijem poveljnik pod Cezarjem; slednjemu je naredil veliko uslug. Od tod Sittiānus 3 Sítijev, od nekega Sítija izvirajoč ali ustanovljen, po nekem Sítiju imenovan: syngraphae Cael. in Ci. ep., colonia Sittianorum (Sitianorum) Mel., Plin. naselbina sitijevcev (= Cirta, ki jo je Cezar podaril rimskemu vojskovodju Sitiju).

skakaški pridevnik
1. (o smučarskih skokih) ▸ síugró
Skakaško zlato je šlo na Norveško, z naslovi olimpijskih prvakov pa so se okitili še nemška in kanadska moška boba dvoseda in norveški hitrostni drsalec Havard Lorentzen. ▸ A síugró arany Norvégiáé lett, olimpiai bajnoki címnek pedig még a német és a kanadai férfi bob kettes, valamint Havard Lorentzen norvég gyorskorcsolyázó örülhetett.

2. (o gibalni aktivnosti) ▸ ugrálós
Pomagaj božičku pobrati vsa darila v tej dobri skakaški igri! Skoči čez ovire in luknje, medtem ko pobiraš darila. ▸ Segíts a télapónak összegyűjteni minden ajándékot ebben a jó ugrálós játékban! Ugord át az akadályokat és a lyukakat, közben pedig gyűjtsd az ajándékokat!

skazíti (-ím)

A) perf. imbruttire, sformare, deformare; straziare; ekst. guastare, rovinare:
bolezen jo je skazila la malattia l'ha imbruttita
skaziti komu veselje guastare le feste a qcn.

B) skazíti se (-ím se) perf. refl. guastarsi, rovinarsi; depravarsi, deformarsi:
v taki družbi se bo fant skazil con questa compagnia il ragazzo si guasterà

skrbéti (-ím) imperf.

1. impers. preoccuparsi:
skrbi jo zaradi otrok è preoccupata per i figli

2. aver cura, curare, occuparsi:
skrbeti za red aver cura dell'ordine
kdo bo poslej skrbel za siroto? chi avrà d'ora in poi cura dell'orfano?
skrbeti za živino governare le bestie
skrbeti za izvajanje zakonov curare l'osservanza delle leggi

3. pren. (z nikalnico poudarja trditev)
nič ne skrbi, resnica bo prišla na dan non ti preoccupare, la verità verrà a galla

skrpucalo samostalnik
izraža negativen odnos (slab izdelek) ▸ tákolmány, silány darabNe vem, kako je lahko tako dober režiser iz tako dobre zgodbe naredil tako skrpucalo. ▸ Nem tudom, hogy egy ilyen jó rendező hogyan tudott egy ilyen jó történetből ennyire silány darabot készíteni.
Sporazum, ki ga imamo pred seboj, je pravzaprav eno veliko skrpucalo. ▸ Az előttünk fekvő megállapodás valójában egy nagy tákolmány.
Slovnično skrpucalo in nerodno napisano besedilo je v vsakem primeru težko tekoče brati, včasih celo razumeti. ▸ Mindenesetre a nyelvtanilag kusza és esetlenül megírt szöveget nehéz folyékonyan olvasni, sőt néha még érteni is.

skȕhati -ām skuhati: skuhati jelo krompir, krumpir, meso; to je ona tebi skuhala; skuhati kome poparu zagosti jo komu

skupíti grouper; gagner en vendant

skupiti jo le payer cher, avoir le dessous, recevoir un rude soufflet, être mal reçu

skupíti

skupiti jo quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos

sky¹ [skái]

1. samostalnik
nebo, nebesni svod; podnebje, klima
aeronavtika zračni prostor
zastarelo oblaki
pogovorno zgornja vrsta slik (na razstavi slik)
množina nebesa

in the skies figurativno (kot) v nebesih, presrečen
to the sky (skies) do neba, čez vse mere
out of a clear sky iz vedrega neba (zlasti figurativno)
under the open sky pod vedrim nebom
a warmer sky toplejše podnebje
the sky is blue (cloudy, overcast) nebo je modro (oblačno)
to drop from the skies (kot) z neba pasti
to praise (to laud) to the skies figurativno do nebes povzdigovati, v zvezde kovati
to rise to the skies dvigati se v nebo, v oblake
to sleep under the open sky spati pod milim nebom
if the sky fall we shall catch larks figurativno ne izplača se brigati za tisto, kar ne more biti

2. pridevnik

sky-reaching, sky-touching do neba segajoč
sky advertising trgovina reklama na nebu (ki jo napiše letalo)
sky battle zračna bitka
sky blue nebesna modrina
sky hook ameriško, pogovorno balon, sonda
sky parlour podstrešna soba
sky sign svetlobna reklama na hišah
sky train aeronavtika leteči tovorni vlak (veliko transportno letalo)
sky troops aeronavtika, vojska padalske čete
sky truck aeronavtika, ameriško transportno letalo, leteči tovorni vlak

slina samostalnik
(telesna tekočina) ▸ nyálStrupena slina stenic lahko poškoduje rastlinsko tkivo, ki se tako ne razvija normalno. ▸ A poloskák mérgező nyála károsíthatja a növényi szöveteket, amelyek így nem fejlődnek normálisan.V ustih se ji je nabirala slina in kar naprej jo je morala požirati. ▸ A nyál felgyülemlett a szájában, és folyamatosan nyelnie kellett.
Ker se mačke same čistijo, imajo na dlaki veliko posušene sline. ▸ Mivel a macskák mosakodnak, sok megszáradt nyál marad a bundájukon.
Steklina se prenaša s slino psov in drugih okuženih živali. ▸ A veszettség a kutyák és más állatok nyálával terjed.
Povezane iztočnice: polžja slina, umetna slina

sliš|ati (-im)

1. čutna zaznava: hören, vernehmen
slabo slišati medicina schwer hören, schwerhörig sein

2. kaj: hören, narobe: sich verhören; očitke, pohvalo, kritiko: zu hören kriegen; iz besed, iz tona glasu: anhören (jemandem etwas anhören), (zaslutiti) durchhören; govorice: (etwas) läuten hören
mimogrede slišati mitbekommen
ne hoteti slišati (etwas) nicht hören wollen, nichts wissen wollen von
slišati na ime auf den Namen hören
figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören
slišal sem, da … ich habe sagen hören, [daß] dass
slišal sem jo peti ich habe sie singen hören
priča, ki izpoveduje tisto, kar je slišala der Ohrenzeuge
to se dobro sliši das [läßt] lässt sich hören

slíšati to hear

dobro slíšati to hear well
napačno slíšati to hear amiss
slučajno slíšati to overhear
slíšati govoriti to hear say
slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
on ne sliši dobro he is hard of hearing
moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
slišal sem jo peti I heard her sing
ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
to (takó) sem slišal so I (have) heard
slišal sem to praviti I have heard it said
slíšati obe strani to hear both sides
od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear

slovar samostalnik
1. (jezikovni priročnik) ▸ szótárPovezane iztočnice: etimološki slovar, frazeološki slovar, mali slovar, narečni slovar, pravopisni slovar, razlagalni slovar, slovar tujk, splošni slovar, terminološki slovar, veliki slovar, vezljivostni slovar, šolski slovar, žepni slovar

2. (besedišče) ▸ szótár, szókészletSamo kaj, ko je beseda odgovornost v naši državi izginila iz slovarja elite in jo zdaj nadomešča beseda kapital. ▸ De mit lehet tenni, amikor országunkban a felelősség szó eltűnt az elit szótárából, és most a tőke szó helyettesíti.

slútiti (-im) imperf.

1. presentire, presagire, intuire, sentire; avere sentore (di):
slutiti nevarnost intuire il pericolo
slutil sem, da se bo slabo končalo presentivo che sarebbe finita male

2. sentire, immaginare, indovinare:
samo slutil sem, kaj jo muči sentivo soltanto che cosa la tormentava

3. pren. (nejasno zaznati) avvertire:
v njegovem govoru je bilo slutiti jezo nel suo discorso si avvertiva la rabbia

snésti (sném)

A) perf. mangiare:
snesti besedo rimangiarsi la parola
tako je lepa, da bi jo snedel è bella da morire
iron. misli, da je snedel vso modrost sveta monta in cattedra, in pulpito
ljudje bi ga najraje snedli ce l'hanno a morte con lui

B) snésti se (sném se) imperf. refl. turbarsi, angustiarsi, rodersi

snuff² [snʌf]

1. samostalnik
vohanje, obvohavanje; vdih skozi nos
figurativno, zastarelo prezirljivo vihanje nosu; njuhalni tobak, njuhanec; zdravilo, ki se jemlje z njuhanjem
figurativno majhna količina, ščepec

a pinch of snuff ščepec njuhanca
to give s.o. snuff figurativno, pogovorno zasoliti jo komu, napraviti komu, da bo pomnil
to be up to snuff figurativno, pogovorno biti prebrisan, poznati vse zvijače
to take snuff njuhati, nosljati tobak

2. neprehodni glagol
vohati, obvohavati (at kaj)
figurativno prezirljivo vihati nos (at nad)
njuhati, nosljati tobak; smrkati
prehodni glagol
smrkniti, vdihati (kaj) skozi nos; povohati, poduhati
figurativno vohati, slutiti (kaj)

to snuff it spoznati (spregledati) prevaro

socculus -ī, m (demin. soccus)

1. sókul = sandálica, lahka sandála, šólen(c), šólenček, grška obutev, ki so jo pri Rimljanih nosili le mehkužneži in ženske: Sen. ph., Plin., Suet.

2. occ. sókul = šólen komedijantov (igralcev v komediji), komedijski šólen: Plin., nec comoedia cothurnis assurgit, nec contra tragoedia socculo ingreditur Q.

soccus -ī, m (tuj. σύκχος, σύκχας, συκχίς -ίδος)

1. sók(us) = nizek, lahek šólen, lahka sandála, sandálica, obutev, ki so jo nosili Grki, pri Rimljanih pa le mehkužneži in ženske: Pl., Ter., Cat., Sen. ph., Plin., Amm. idr., soccos, quibus indutus esset (sc. Hippias), se sua manu confecisse Ci., soccus muliebris Suet.

2. occ. sók(us) = šólen komedijantov (igralcev v komediji), komedijski šólen: Amm. idr., Musaque … tragicis innixa cothurnis et tua cum socco Musa levis O.

3. meton. komedija, burka, gluma, komiški (komedijski) slog (stil): hunc socci cepere pedem (sc. iambum) grandesque cothurni H. risus socci (naspr. luctus cothurni) Cl., ad tragicos soccum transferre cothurnos Mart.

societās -ātis, f (socius)

1. združenost, skupnost, povezanost, deležnost, udeleženost, udeležba, sodelovanje, (z)družba, skupnost, zveza, (v negativnem pomenu) zarota: neque naturae (dat.) societas ulla cum somniis est Ci. nič skupnega, nulla societas nobis cum tyrannis Ci., numquamst fidelis cum potenti societas Ph., societatem cum aliquo habere, facere, inire, statuere, confirmare Ci., societatem dirimere Ci., labefactare societatem Ci. ep., seiungere se a societate Ci. odpovedati se zvezi; s subjektnim gen.: si hominum inter ipsos societatem coniunctionemque perspexeris Ci., ex infinita societate generis humani, quam conciliavit ipsa natura Ci.; z objektnim gen.: nullam societatem neque sceleris neque praemii cum aliquo coire Ci., nefarias cum multis scelerum pactiones societatesque conflare Ci., ad societatem periculorum accedere Ci. ep., venire in societatem laudum alicuius Ci. ep. biti deležen, aliquem in societatem suarum laudum recipere Ci. narediti (delati) koga deležnega, cives Romani sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci. rimske državljane združuje (zedinja, druži) skupnost jezika in prava = rimske državljane družita skupni jezik in pravo, societas gravissimi facti Ci. zveza za tako preslavno dejanje, vitae Ci. družabno (skupno) življenje, societas gravitatis cum humanitate Ci., infida regni societas L., cum multi eius demigrationis peterent societatem N. da bi se smeli udeležiti, societate nominum quoque cum hominis miseriis Plin., societas facinoris Iust. (so)udeležba pri … , aliquem ad gaudii societatem vocare Fr. narediti (delati) koga deležnega veselja = skupaj s kom se veseliti.

2. occ.
a) formalna zveza, zaveza, zavezništvo, pakt med dvema državama ali vladarjema: societas et foedus C. vojaška in obrambna zveza, Athenienses cum Artaxerxe societatem habebant N., cum Lacedaemonii … in societate non manerent, quam cum Artaxerxe fecerant N. ki so jo (bili) sklenili, cum patre Ptolemaeo societas erat facta C., ceteri reges … societatem vostram (z vami) adpetiverunt S., habere magnam copiam societatis amicitiaeque coniungendae S., rata est cum aliquo pax societasque L., renuntiare societatem L.; z objektnim gen.: Carthaginiensium societas L. s Kartažani (Kartaginci), propter Romanorum (Atheniensium) societatem N. zaradi zveze (zavezništva) z Rimljani (z Atenci), rex Izates societatem Meherdatis palam induerat O. zvezo z Meherdatom, societatem belli facere L. vojaško (vojno) zavezo (zavezništvo), ad societatem belli impellere S.
b) (konkr. in abstr.) društvo, (z)družba, združenje, poseb. trgovska (trgovinska) (z)družba, trgovsko (trgovinsko) združenje, tudi družbena pogodba: qui societatem cum Naevio fecerit Ci., societatem gerere Ci. voditi (upravljati) trgovsko družbo, societatem coire, contrahere Dig., iudicium societatis Ci. sodna preiskava o nezvestobi proti trgovskemu družabniku (partnerju).
c) (konkr.) zveza, (z)družba, združenje, zadruga rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov (pūblicāni): Bithynica Ci. ep., nullum erat Italiae municipium … nulla Romae societas vectigalium, nullum collegium aut concilium Ci., si omnes societates venerunt Ci., maximarum societatum auctor (ustanovitelj, utemeljitelj) Ci., magister (ravnatelj, voditelj) societatis Ci., magnam (sc. pecuniam) societates eorum provinciarum … sibi numerare coēgerat C.