Franja

micō -āre -cuī

1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.

mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
le mieux najboljše; médecine izboljšanje
le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
au mieux, le mieux du monde najboljše
à qui mieux mieux (kot) za stavo
de son mieux kolikor se da, kar najbolje
de mieux en mieux vedno bolje
du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
faute de mieux ker, če ni boljšega
en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
mieux que personne bolje kot sploh kdo
le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
pour mieux dire bolje, točneje rečeno
pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
tant mieux toliko bolje
on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
aimer mieux rajši imeti
aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
changer en mieux spremeniti se na bolje
le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
faire mieux bolje napraviti
je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
il vaut mieux bolje je
il y a du mieux gre (že) bolje
il y a mieux que cela! še več kot to!
voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli

mígati (-am) | mígniti (-em) imperf., perf.

1. far cenno, muovere:
migati z glavo far cenno con la testa
migati z repom scodinzolare
migati z rameni scuotere le spalle, stringersi nelle spalle

2. pren. sorridere, arridere:
uspeh mu je migal z vseh strani il successo gli arrideva dovunque

3. muoversi, correre; lavorare, fare:
prsti predice so hitro migali le dita della filatrice correvano veloci
jesti zdaj ni časa, treba je migati, dokler je še rosa per mangiare non c'è tempo, bisogna darci sotto finché c'è la rugiada
bolnik bo migal največ eno leto al malato resta tutt'al più un anno di vita
jezik mu kar naprej miga, kar naprej miga z jezikom non fa che parlare continuamente

mígniti glej mígati

niti z mezincem ni mignil za to il n'a pas remué (ali bougé) le petit doigt pour cela
še s prstom ni mignil zanj il n'a rien fait pour lui
kot bi mignil en un clin d'œil, en un instant

mígniti glej migati

še s prstom ne migniti no mover ni un dedo
kot bi mignil en un abrir y cerrar de ojos; en un instante; en un santiamén

mikroskopski pridevnik
1. (o mikroskopu) ▸ mikroszkópos, mikroszkopikusMed najpogostejše medicinske preiskave spadata prav kemijska in mikroskopska analiza urina. ▸ A vegyi és mikroszkópos vizeletvizsgálat a leggyakoribb orvosi vizsgálatok közé tartozik.
Če bo mikroskopski pregled potrdil, da je ta bezgavka zajeta s tumorjem, bo sledila odstranitev vseh ostalih bezgavk. ▸ Ha a mikroszkópos vizsgálat megerősíti, hogy a nyirokcsomó daganatos, az összes többi nyirokcsomó eltávolítása következik.

2. (ki se ga vidi le z mikroskopom) ▸ mikroszkopikusPrisotnost mikroskopskih celic umazanije v zraku lahko spodbudi nastanek krvnih strdkov. ▸ A levegőben lévő mikroszkopikus szennyeződések jelenléte serkentheti a vérrögök kialakulását.
Živalstvo pa je neizmerno pestro, od mikroskopskih bakterij do največjih in najbolj razvitih sesalcev. ▸ Az állatvilág azonban rendkívül változatos a mikroszkopikus baktériumoktól a legnagyobb és legfejlettebb emlősökig.

3. (zelo majhen) ▸ mikroszkopikus
Poleg sodelovanja v znanstvenem svetu pa me zanima tudi sodelovanje na bolj mikroskopski ravni. ▸ A tudományos világ szintjén való együttműködés mellett a mikroszkopikusabb szintű együttműködés is érdekel.
Ali tak, pravzaprav mikroskopski učinek upravičuje precej visoko ceno tovrstnih izdelkov? ▸ Vajon egy ilyen mikroszkopikus hatás indokolja az ilyen termékek meglehetősen magas árát?
Če bi se največji slovenski banki res združili, bi obvladovali pol slovenskega trga, v evropskem merilu pa bi še vedno ostali precej mikroskopski. ▸ Ha a két legnagyobb szlovén bank egyesülne, akkor a szlovén piac felét uralnák, de európai viszonylatban még mindig mikroszkopikus méretűek maradnának.

4. izraža poudarek (zelo podroben) ▸ mikroszkopikusRazgrnejo in z mikroskopsko natančnostjo secirajo vsako napako, neumnost in nerodnost, ki se zgodi poslancem. ▸ Feltárnak és mikroszkopikus pontossággal boncolgatnak a parlamenti képviselőkkel kapcsolatos minden hibát, butaságot és ügyetlenséget.

mile [máil] samostalnik
milja (1609 m)

nautical (ali sea) mile morska milja (1863 m)
miles easier (better, worse) mnogo lažje (boljše, slabše)
miles apart na milje oddaljen, figurativno neizmerno daleč
figurativno not to come within a mile of ne približati se niti za korak
give him an inch and he will take a mile če mu ponudiš prst, zagrabi celo roko
pogovorno that sticks out a mile to še slepec vidi
figurativno to miss s.th. by a mile popolnoma zgrešiti
navtika to make short miles hitro jadrati, pluti

míliti¹ (-im)

A) imperf.

1. addolcire, attenuare

2. star. (ljubkovati) accarezzare, coccolare

B) míliti se (-im se) imperf. refl. star.

1.
militi se komu lusingare, adulare qcn.

2. aver pietà di; far compassione a:
še žival se mu ne mili non ha pietà nemmeno per gli animali

mine² [min] féminin ležišče koristne rude; rudnik; vieilli ruda; figuré bogat vir

mine de charbon, de houille premogovnik
mine de sel gemme rudnik kamene soli
mine à ciel ouvert dnevni kop (rudnika)
mine d'or rudnik zlata, figuré zlata jama
mines d'uranium ležišča urana
mines de fer encore inexploitées še neizkoriščana ležišča železa
administration féminin des mines uprava rudnikov
bois masculin de mine jamski les
école féminin (supérleure) des mines (višja) rudarska šola
ingénieur masculin des mines rudarski inženir
puits masculin de mine rudniški jašek
galeries féminin pluriel de la mine rudniški rovi
tragédie féminin de la mine tragedija v rudniku
voie féminin de mine mala železnica v rudniku
exploiter une mine izkoriščati ležišče rude
travailler à la mine delati v rudniku, v premogovniku

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

miníti (poteči) to be over, to run out; to expire, to elapse, to lapse; (leta) roll by, to roll on; (iti mimo) to pass by, to go by

učna ura je minila the lesson is over
rok je minil the deadline has passed
skoraj ne mine teden, da ne bi deževalo hardly a week goes by without it raining
kako hitro mine čas! how (quickly) time flies (ali slips by)!
minilo me je to (= naveličal sem se tega) I got tired of it
ni ga še minila njegova norost he hasn't got over his folly yet

minúta (-e) f

1. (šestdeseti del ure) minuto (primo):
minuta molka minuto di silenzio
vlak ima deset minut zamude il treno ha dieci minuti di ritardo

2. pren. (zelo kratek čas) minuto, attimo:
počakaj minuto attendi un attimo
vsaka minuta je dragocena ogni minuto è prezioso

3. geogr., mat. minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. preživljati bridke minute soffrire, penare
še to minuto pojdi va' subito, senza indugio
rešili so ga zadnjo minuto lo salvarono l'ultimo minuto
pren. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto gli aiuti sono venuti all'ultimo istante
pren. prihajati do minute točno venire puntualmente
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena chi ha tempo non aspetti tempo

mír (-ú) m

1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia

3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie

4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace

5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra

mīror -ārī -ātus sum (mīrus)

1. čuditi se komu ali čemu, začuditi se nad kom ali čim; abs.: animus meus miratur Pl., tutemet mirabere Ter., mirari secum tacitus H.; z acc.: neglegentiam hominis Ci.; s praep.: nec tu de homine mireris Cypr., mirari super haereses istas Tert.; z ACI: a quibus miror, ne quod iudiciorum esset vestigium, non subsellia quoque esse combusta Ci., non mirari oportet (ne sme se zdeti čudno) hunc ordinem … ad institutam ab Servio Tullio summam non convenire L.; s kavzalnim stavkom: Plin. iun., mirabar, quod (da) Apollonius maneret integer Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Pl., Ter., Val. Max., eius rei quae causa esset, miratus C., ne miremini, qua ratione hic tantum apud istum libertus potuerit Ci.; s kondicionalnim stavkom: Pl., Ter., miror, illā superbiā atque importunitate si quemquam amicum habere potuit Ci., neque id erat mirandum, si non facile ad credendum adducebatur N.; miror pogosto = gr. ϑαυμάζω čudno se mi zdi, zame je čudno, ne morem razumeti (doumeti), rad bi vedel, radoveden sem, rad bi slišal, začuden se sprašujem: Pl., miror, quae sit, miror, quid abierit Ter., mirantes, quid rei esset L., se mirari, quare iam tertium diem sic teneretur N., quo magis mireris Sen. ph. čemur se gre še bolj čuditi.

2. občudovati, čudeč se gledati na kaj, občudujoč častiti, biti prevzet, strmeti nad čim: signa, tabulas pictas, vasa caelata S., puerorum formas et corpora Ci., Graecarum artium opera L., ripas et vacuum nemus H., artificum manus inter se operumque laborem V. občudujoč med seboj primerjati, antiquos Plin. iun., se m. Cat., Mart. občudovati se, biti zaljubljen (zagledan) vase, quemcumque in aliā laude miramur Ap., quod quidem mirari super diis immortalibus nequaquam congruerit Ap.; z gr. skladom (ϑαυμάζω τινά τινος): iustitiaene prius mirer (sc. te) belline laborum V. — Od tod gerundiv mīrandus 3 občudovanja vreden, čudovit, presenetljiv, pozornost vzbujajoč: Plin., haud miranda facta Pl., mirandumne id est Ter., altitudo Ci., fides Stat., mirandum est modum Ci. na občudovanja vreden način, čudovito.

Opomba: Star. inf. mirarier: Caecil., Ter., Lucr., Fest. Act. soobl. mīrō -āre -āvī: Varr. ap. Non., Pomp.

mīrus 3, adv. -ē (indoev. kor. *smei̯- smejati se; prim. skr. smáyate smejati se, smáyam strmenje, začudenje, ponos, gr. μειδάω, μειδιάω smejem se, lat. mīror, sl. smejati se, smeh, hr. smìjati se, ang. smile) čuden, čudovit, presenetljiv, pozornost vzbujajoč, osupljiv, poseben, izreden, nenavaden, neobičajen: Pl., Ter., Vell. idr., patientia mira ac singularis Ci., mira est religio Cereris Hennensis Ci., mire gratum fuit L. čudovito, posebno prijetno, mire favere Ci. izredno, mire finxit filium Ter.; subst. n. pl.: nimia mira memoras Pl. prečudovite stvari, tanta mira Pl. toliko čudovitega, toliko čudovitosti, septem mira Lact. sedem (svetovnih) čudes; z ACI: quod adhuc vos ignorare non mirum est Ci. ni čudno, nič čudnega ni; z ut: mihi illud videri mirum, ut una illaec capra uxoris simiai dotem ambederit Pl., sed ut in cunis fuerit anguis, non tam est mirum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sibi mirum videri, quid in sua Gallia populo Romano negotii esset C., mirum est, ut animus agitatione motuque corporis excitetur Plin. iun., mirum est, quam efficiat, in quod incubuit Plin. iun., mirum est, quam singulis diebus in urbe ratio aut constet aut constare videatur, pluribus iunctisque non constet Plin. iun., mirum est, qua religione, quo studio imagines Brutorum, Cassiorum, Catonum domi, ubi potest, habeat Plin. iun. Posebne zveze:

1. mirum in modum conversae sunt omnium mentes C. prav nenavadno, čudovito.

2. miris modis pallentia simulacra V. presenetljivo, pozornost vzbujajoče, modis animalia miris V. čudno, nenavadno.

3. mirum quantum ali mirum quam (po gr. ϑαυμαστὸν ὅσον ali οἷον) „čudno je, koliko ali kako“ = čudno (začuda) veliko, izjemno, izredno: mirum quantum profuit ad concordiam L., mirum quantum ocior medicina est Plin., mirum quam inimicus erat Ci.; pa tudi s cj.: mirum quantum fidei fuerit L.; tako tudi mire quam (= gr. ϑαυμαστῶς ὡς) čudovito (nenavadno, presenetljivo, pozornost vzbujajoče) je, kako … ne verjameš, kako … človek ne bi verjel, kako … : mire quam me illius loci non modo usus, sed etiam cogitatio delectat Ci. ep.

4. mirum ni (nisi) čudil bi se, če ne = stavim (jamčim), da; najbrž, (prav) gotovo: Caecil., mirum ni domi est Ter., mirum nisi hoc est O., mirumque esse, ni iam exteriore parte castra hostium oppugnentur L., mirum ni cantem? Nov. ap. Ci. naj morda celo pojem?; tudi pl.: mira sunt, ni … Pl.; toda: nisi mirum est Pl., Caecil. če se ne godijo prav čudne reči, če nam ni rešiti česa nam docela neuganljivega, če ni pred nami neka povsem nerešljiva uganka.

5. mirum quin „čudno, zakaj da ne“ = še tega (mi, nam) je manjkalo, menda res: mirum quin dicat Pl., mirum quin ab avo eius acciperem Pl.

6. kot vrinjeni stavek oz. vzklik: mirum! o čudo! O.; podobno: quid mirum? kaj je tu čudnega? O., ille „quid mirum?“ inquit Ci.; tako tudi nec mirum Auct. b. Afr. in ni čudno, in nič čudnega ali non mirum ni čudno, kajpada, seveda: non curat divina providentia singulos homines; non mirum: ne civitates quidem Ci.

Opomba: Adj. se stopnjuje z magis in maximē; vendar: quid enim hoc mirius: Varr. ap. Non., mirior tibi videor: Tit. ap. P. F.

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

mísel thought; idea

v míslih in mind, in one's thoughts
bogat z míslimi rich (ali fertile) in ideas
istih mísli like-minded, of the same mind
zatopljen v mísli engrossed (ali sunk, lost in thought)
vodilna mísel chief (ali principal) idea
že sama mísel na to the mere thought of it, merely thinking of it
prenos mísli thought-transference
branje mísli thoughtreading
svoboda mísli freedom of thought, free thought
črne mísli mi rojé po glavi I am in the doldrums
njegovo ime mi ne pride na mísel his name has slipped my memory
često vas imam v míslih you are often in my thoughts
kako si prišel na to mísel? what put such an idea into your head?
njegova edina mísel je, kako priti do denarja his sole thought is to make money
priti komu na mísel to be remembered by someone, to come (back) to mind, to be in someone's thoughts
nikoli mi ni to prišlo na mísel it never entered my head (ali my mind)
na mísel mi pride it occurs to me, it comes into (ali it crosses) my mind, I discover (da... that)
imeti samó eno mísel to have but one thing in mind (ali one thought)
tolar bi dal, da bi (zdajle) vedel za tvoje mísli! (figurativno)a penny for your thoughts!, a penny for them!
v glavo mi je šinila mísel, da... it suddenly occurred to me, the thought struck me that...
ne morem slediti tvoji mísli I don't follow you, I don't get your drift, I don't see what you're driving at
v míslih te vidim I can see you in my mind (ali in my mind's eye)
ni mu prišlo na mísel, da bi plačal svoj dolg he had no thought of paying his debt
brati, uganiti mísli koga to read someone's thoughts
želja je rodila mísel the wish is father to the thought
zaupati komu svoje mísli to open one's mind to someone
ne morem se znebiti, (otresti) te mísli I cannot banish (dismiss) this thought from my mind, I cannot get rid of this idea
kolikor glav, toliko mísli many men, many minds
še na mísel mi ne pride, da bi to storil I would not dream of doing it

mísel (-sli) f

1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema

mísel pensamiento m ; idea f ; reflexión f ; opinión f

asociacija (izmenjava) misli asociación f (cambio m) de ideas
branje misli intuición f del pensamiento
prenos misli transmisión f del pensamiento; telepatía f
svoboda misli libertad f de pensamiento
žalostne misli pensamientos m pl tristes
vodilna misel idea f directriz, idea dominante
osnovna misel idea fundamental
zatopljen v misli abismado en su meditación
niti (še) v mislih ne! ¡ni por pensamiento!, ¡ni pensarlo!
baviti se z mislijo (da ...) proyectar (alipensar en ali proponerse) (inf)
biti enih misli s kom estar de acuerdo con alg, compartir la opinión de alg
imeti isto misel encontrarse en (ali con) los pensamientos
gojiti misel abrigar una idea
prodajati se črnim mislim entregarse a reflexiones tristes
kako ti pride to na misel? ¿cómo se te ocurre eso?
ni mi prišlo na misel no me pasó por el pensamiento
prišlo mu je na misel, da ... se le ocurrió la idea (de inf), concibió la idea (de inf)

miser -era -erum (sor. z maereō in maestus)

1. beden, nesrečen, reven, pomilovanja vreden, usmiljenja vreden (naspr. beatus, felix, fortunatus): Pl., Sen. ph., Val. Max., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., hic miser atque infelix Ci., habere aliquem miserrimum Ci. hudo trapiti (mučiti, trpinčiti) koga, miserrimus fui fugitando Ter. zelo sem se upehal, ves upehan sem, querella misera (mila) et luctuosa Ci., o multo miserior Dolabella, quam ille, quem tu miserrimum esse voluisti Ci.; kot subst. m. in f. nesrečnež, nesrečnica, revež, rev(ic)a, uboga para: miser! H., o miser! Ci., (o) me miserum! Ci., eheu me miserum! S., o miserum te! Ci., vae misero mihi! Ter., miserae mihi! Afr. fr. joj meni nesrečnici!, o miseri! V. o zaslepljenci; z gen. (zaradi česa, glede na kaj): cultūs miser H. nesrečen (pomilovanja vreden) glede na način življenja, miseros ambitionis Plin. iun., a miseri, quos nosse iuvat quid Phasidis ales distet ab hiberna Rhodopes grue Stat.

2. (o stvareh) ubožen, boren, reven, siromašen, ubog, beden, nesrečen, slab, obžalovanja vreden, žalosten, otožen: misera ac tenuis praeda C., fortuna, res, consolatio Ci., fames S. ali tumultus mentis H. mučen, video Lentulum in misero squalore Ci., remedium Cels., carmen V. slaba (glede na vsebino), remedium Cels., misera luxuria Pr. ubogo razkošje, bedna gizda (v mošnji), divitias miseras! H. oj, kako klavrno bogastvo!, mors V. bridka, amor V. ali ambitio pretirana, strastna; kot vrinjeni stavek oz. vzklik: miserum! V. grozno! kako žalostno! kako boleče!; miserum est z inf. nesreča je, nesrečno je: usque adeone mori miserum est? V. je mar smrt tolikšna nesreča?, est nobis (za nas) miserum desertam rem publicam invadi L., ita vivere miserrimum est Ci.; s supin. na -u: estne hoc miserum memoratu? Pl. ali ni to žalostna zgodba?

3. occ.
a) telesno ali duševno beden, bolan: bucca Pl., latus caputve H., homini misero non invideo medicinam Petr., quo nunc etiam morbo misera sum Pl. bolezen, zaradi katere še zdaj trpim, miserum esse ex animo Pl. biti bolan na duši; tako tudi: quid illam miseram animi (loc.) excrucias? Pl.; tudi bolan od ljubezni: certe purast sanis magis inde voluptas quam miseris Lucr., et illam scelestam esse et me miserum sentio Ter.
b) nravstveno, moralno beden = žalosten, malovreden, ničvreden, podel: hominem perditum miserumque! Ter. podlež zavrženi! — Adv.

1. miserē
a) bedno, ubogo, revno, klavrno, nesrečno, žalostno, pomilovanja (usmiljenja) vredno: Pl., Ter., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., vivere Ci., ut miserius (z večjimi težavami) a vobis recipiatur, quam ab illo capta est L.
b) bedno, klavrno = slabo: misere, miserrume scriptum esse Pl.
c) bedno, klavrno = zelo, na vso moč, silno, silovito, močno, strastno, srčno, prizadevno: eius patri me nunc m. miseret Pl., m. orare eius noctem, m. cupere Ter., m. amare ali m. deperire amore Kom. od ljubezni biti bolan = prisrčno ljubiti, m. amans Pl. od ljubezni bolan, m. descendere quaerens H., m. noluit tradere Ci. nikakor ni hotel.

2. miseriter klavrno, bedno: Enn. ap. Prisc., Lab. fr., Cat., Ap., Iul. Val.