Franja

slúžiti slûžīm
I.
1. služiti: služiti kod koga, komu; služiti vojsku služiti vojaški rok, biti pri vojakih; ja sam služio vojsku u Sarajevu; služiti državu služiti državi, biti v državni službi; služiti pješadiju služiti vojaški rok pri pehoti; to ne služi ničemu to ni za nikamor; to ti služi na čast to ti je v čast; to ti služi na korist to je v tvoje dobro; služiti svojim strastima hlapčevati svojim strastem; zdravlje mi dobro služi sem pri dobrem zdravju; služi me karta imam srečo v kartanju; to ti služi na sablazan to ti je v pohujšanje
2. streči (komu): služiti koga za stolom, koga vinom, rakijom, jelom; služiti gostima vino; čime vam mogu služiti s čim vam lahko postrežem
3. rabiti: kabinet mi služi i kao radna soba
4. praznovati: služiti slavu, svetkovinu
5. borba protiv komunizma služila je Hitleru kao maska za lakše pokoravanje pojedinih zemalja krinko boja proti komunizmu je H. zlorabljal, da je laže zasužnjeval posamezne dežele
II. služiti se
1. uporabljati: služiti se svim mogućim sredstvima
2. streči si, postreči si, vzeti: služite se, molim, dok još ima

slúžiti to serve, to be in service; (rabiti se) to be used (kot as)

slúžiti v vojski to serve in the army
slúžiti svojo učno dobo to serve one's apprenticeship
slúžiti si kruh to earn one's living
sam si mora slúžiti kruh he has to earn his own living
trdó si slúžiti kruh to work hard for a living
slúžiti za zgled to serve as an example
kje služite? where are you working?, who are you working for?
to naj ti služi kot svarilo! let this be a warning to you!
slúžiti svojemu namenu to serve one's purpose
ta plašč mi dobro služi this coat wears well
čemu služi to? what is the use of that?
nihče ne more slúžiti dvema gospodarjema no one can serve two masters

smart² [sma:t] neprehodni glagol
zelo (za)boleti, povzročiti bolečino, (za)čutiti ostro bolečino; imeti bolečine; trpeti (from, under od)
figurativno kesati se (for za, zaradi)
pokoriti se, pretrpeti kazen
prehodni glagol
boleti (koga), prizadeti bolečino ali žalost (komu)

he smarts under his disappointment boli ga razočaranje
does your burn smart? vas opeklina zelo boli?
you shall smart for it! kesal se boš za to, obžaloval boš (žal ti bo za) to, plačal mi boš to!
to smart under an insult globoko občutiti žalitev
my eyes are smarting oči me pečejo (bolé)

smej|ati se (smejem se)

1. lachen; glasno: hellauf lachen

2. komu/čemu: (jemanden/etwas) auslachen, dobrodušno: sich amüsieren über
|
smejati se na ves glas aus vollem Halse lachen
smejati se na vsa usta von einem Ohr bis zum anderen lachen
smejati se v pest sich ins Fäustchen lachen
začeti se smejati loslachen
figurativno tu bi se še krave smejale da lachen die Hühner
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
ti se lahko smeješ du hast gut lachen

smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

1. ridere:
smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
smejati se šalam ridere delle barzellette
smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

2. pren. ridere; sorridere:
sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
pren. smejati se v brk sogghignare
pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
PREGOVORI:
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo

smísel sentido m ; significación f ; significado m ; (nagnjenje) inclinación f , gusto m , afición f ; (namen) intención f ; (nadarjenost) disposición f

v tem smislu en este sentido
po smislu conforme al sentido, en el sentido de
to nima nobenega smisla eso no tiene sentido
ima smisel za humor tiene sentido del humor
ima smisel za lepoto sabe apreciar lo bello
v nekem (določenem) smislu en cierto sentido
za to nimam smisla yo no entiendo de esas cosas
imeti smisel za kaj interesarse (ali mostrar interés) por a/c, tener gusto por a/c
da(ja)ti drug(ačen) smisel dar otro sentido a
izraziti se v istem smislu expresarse en el mismo sentido, manifestar la misma opinión
v smislu zakona conforme al espíritu de la ley
v pravem (prenesenem) smislu en sentido propio (figurado)
v pravnem smislu en sentido jurídico
v ožjem smislu en sentido estricto
v širšem smislu por extensión, en un sentido más amplio
v polnem smislu besede en toda la extensión de la palabra, en pleno sentido de la palabra

smodíti (se) to singe, to scorch; to burn (slightly)

obleka se ti smodi your dress is singed

so [sóu]

I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

1.

so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč

2.

and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?

3.

I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

4.

I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

III. medmet
tako! narejeno! opravljeno!

so, so-

¡so bribón! ti lopov!
¡so bruja! ti coprnica!
¡so morral! ti svinja!

sōbrie-factus 3 (sōbrius in fierī) streznjen, metaf. = spametovan: nec isto sermone Thrasyllus sobriefactus vel saltem tempestiva pollicitatione recreatus identidem pergit linguae satia[n]ti[s] susurros improbos inurguere Ap.

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

soigner [swanje] verbe transitif negovati, skrbeti za, brigati se (quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); zdraviti; familier škodovati (quelqu'un komu), okrasti

se soigner paziti nase, skrbeti za svoje zdravje
soigner un enfant, un malade, un jardin, ses ongles negovari otroka, bolnika, vrt, svoje nohte
soigner sa prononciation skrbno paziti na izgovor
soigner quelqu'un aux petits oignons zelo negovati, skrbeti za koga
il faut te faire soigner! (figuré) ti si nor!
soigner son rhume zdraviti svoj nahod
ils nous ont soignés dans ce restaurant! okradli so nas v tej restavraciji!

solde¹ [sɔld] féminin (vojaška) plača

avoir quelqu'un à sa solde plačevati koga, da nam služi
(péjoratif) être à la solde biti plačanec (de quelqu'un kake osebe)
toucher sa solde dobi(va)ti, dvigniti svojo plačo
solde du soldat, du marin vojakova, mornarjeva plača

solli-citus 3, adv. -ē (sollus [stlat.] = totus in adj. pt. pf. glag. ciēre)

1. (fizično ali politično) močno (silno) razgiban, zganjen, vznemirjen, vzbujen, vzburjen, razburjen, vzburkan, razburkan: Hispaniae armis sollicitae S. fr., arma sollicitata O. vneto vihteno (sukano), ut mare sollicitum stridit refluentibus undis V., utile sollicitae sidus utrumque rati O. sem in tja gnani (podeni), aër sollicito motu iactatur Lucr. (sollicito motu = močno, silno). — Klas. le

2. metaf.
a) (duševno) vznemirjen, nemiren, vzburjen, razburjen, ves v skrbeh, poln skrbi, poln bojazni, navdan s skrbjo (bojaznijo), zaskrbljen, tesnoben, boječ se, napet, obtežen, otožen, žalosten; o duši, srcu: cor Afr. ap. Prisc., animus Ci., anxius animus aut sollicitus, suspensus animus et sollicitus Ci., animi solliciti H., mens Cu., mentes O., pectus O., amor omnis sollicitus atque anxius Ci. ep., omnis expers curae, quae scribentis animum … sollicitum … efficere posset L.; o osebah: ante sollicitus eram et angebar Ci. ep., aliquem sollicitum habere koga vznemirjati, nadlegovati, obremenjevati, težiti prizade(va)ti komu veliko (česa): me mea forma habet sollicitum, sollicitos patronos habent Pl., omnīs sollicitos habuit Ter.; pa tudi = koga (u)žalostiti: Ci. ep.; sollicitum hostem ad lucem tenere L. v nemirnem naporu (v strahu) držati, sollicitiorem hominem neminem puto fuisse Plancius in Ci. ep., tristiores sollicitioresque divitibus Sen. ph., communicato enim imperio sollicitior tu, ille securior factus est Plin. iun.; o živalih: pecus Mart., equi O. plašni, lepus O. bojazljivi, canes O. buden, čuječ, budno pazeč, canes, sollicitum animal ad nocturnos strepitus (ob … hrupu) L. Konstrukcije: z gen.: sollicitus futuri Sen. ph. v skrbeh za prihodnost; z dat.: corpori vestro Vulg. za … telo; z abl. causae: sollicita civitas suspicione Ci., maestus ac sollicitus morte Tigelli H.; s praep.: ex hoc (sc. dolore) sollicita est Ter., video vos de meo periculo esse sollicitos Ci., sollicitum esse de verbis Q., sollicitior circa lites Q., nec sum in hoc sollicitus Q., ne necesse sit unum sollicitum esse pro pluribus Ci., aut pro vobis sollicitor aut pro me securior T., non magnopere sollicitus pro anima Gell., sollicitus propter difficultatem locorum L., propter Iudaeos Vulg.; tako tudi: tot meā soli solliciti sint causā Ter., fiduciam vestri causā sollicito mihi tribuite Ap., sollicitus consul et propter itineris difficultatem et eorum vicem, quos praemiserat L. za usodo onih … ; z odvisnim vprašanjem: mirifice sum sollicitus quidnam de provinciis decernatur Ci. ep., quam sum sollicitus, quidnam futurum sit! Ci. ep.; z ut: Sen. ph. ali z ne (kot za glag. timendi): quae (sc. mater) cruciatur et sollicita est, ne eundem (sc. filium) paulo post spoliatum omni dignitate conspiciat Ci., legati Romanorum … solliciti, ne Aetoli partis alicuius animos ad Antiochum avertissent L., dimittit … sollicitum, ne ditior aut formae melioris meiat eodem H., sollicitus … Solon, ne … parum rei publicae consuleret Iust.; s quod: sollicitus, mihi quod cras surgendum sit mane H.; z inf.: tempora sollicitus litis servasse Sil., venenum praesentarium comparare sollicitus Ap. skrbno misleč na to, da bi …
b) o neživih subj. in abstr. α) pass. nemiren, vznemirjen, poln skrbi, plašen, otožen, žalosten: sollicita manu (sc. epistula) solvitur H. s tresočo se roko, in vita omnia semper suspecta atque sollicita Ci., causa, quae maxime augere atque sollicitam habere nostram aetatem videtur Ci., sollicita nox, pax L., sollicitam hiemem agere L., sollicitum aliquid laetis intervenit O., sollicita senecta O., vita H., sollicitā voce O. s plašnim glasom, prece H., O. s plaho prošnjo, illorum brevissima et sollicitissima aetas est, qui … Sen. ph., eloquentia non in (zaradi, za) verba sollicita Q. β) act. skrbi prizadevajoč, vznemirjajoč: amor Ci. ep., amores V., cura O., curae Stat., sollicitior cura Amm., dolor, metus, timor, via O., sollicito carcere dignus eras O., sollicitae opes H., sollicitus pudor Mart. γ) poznolat. = nevaren, nezanesljiv, sumljiv: solutio, iniectio Cael. — Adv. sollicitē

1. zaskrbljeno, otožno, žalostno, plašno: Sen. ph., sollicite laeti funduntur Sil.

2. skrbno, skrbljivo, prizadevno: Dig., sollicite custodire Sen. ph., petere, recitare Plin. iun., disserere, quaerere Gell., sollicitius et intentius tui me quam mei excipiunt Plin. iun., sollicitius custodire honorem Plin. iun., sollicitius fovebatur Amm., sollicitius cavere aliquid Ap., sollicitissime cavendum est in docendo superbiae vitium Aug., sollicitissime agitur Sen. ph., urbis annonaeque curam sollicitissime semper egit Suet.

sōlus¹, gen. sōlīus, dat. sōlī (etim. nedognana beseda)

1. sam, edin: qui hoc noctis solus ambulem Pl., prendo hominem solum Ter., tot mei solius solliciti sunt causā Ter., rem narrabit sola soli Ter., solum unum hoc vitium Ter. zgolj le, cum sola decima legione C., quaerita ex solo C. njega samega = ko sta bila sama, solus primo profectus est N., solus regnat Ci., cum haec sit communis universi populi, illa solius tua Varr., res praetoribus erat nota solis, ignorabatur a ceteris Ci., cum omnes dixissent … fuisse, solus dixit non fuisse Ci., hic totam insulam obsidebat, ille Aetnam solam tenuit Ci., te unum solum suum sociorumque depeculatorem … venisse senserunt Ci. zgolj samo ti; pl. se pogosto sloveni z adv. le, samo, edino: solis duobus ictibus Pl., solae triginta minae Ter., novem solis diebus Ci., centum solos dies posthac victurum Suet., Locrenses sola quindecim milia militum habebant Iust.; z gen.: ego meorum solus sum meus Ter., solae animalium Plin., ut sola piscium animal pariant Plin.; s praep. nam. gen.: (sc. Stoici) soli ex omnibus eloquentiam virtutem … esse dixerunt Ci., de viginti solus restabam O.; tudi solus per se Ci., Lucr. idr. — Sōlum kot adv. = samo, le, zgolj: nos nuntiationem solum habemus Ci., statui eos solum nominare, qui duces fuerunt Ci.; adv. okrepljen z modo: solum modo, pisano nav. solummodo (gl. to besedo). Pogosto v nikalnih stavkih v zvezah non (nec, neque) solum … sed etiam (in) ne samo (le) … ampak tudi: qua in re Caesar non solum publicas, sed etiam privatas iniurias ultus est C., non solum Athenae, sed etiam cuncta Graecia N., neque solum fictum, sed etiam imperite fictum Ci.; non (neque), solum … sed et (= etiam) Ci., N., non solum … verum etiam Ci. ali non solum … verum … quoque H. ne samo (le) … ampak tudi, non (neque) solum … sed Ci., S. (in) ne samo (le) … ampak, non solum … sed ne … quidem Ci. ne le … ampak niti (še … ne), non solum … sed vix Ci. ne morda … ampak komaj, non solum … sed paene C. ne samo (le) … ampak skoraj, non solum … sed iam et paene Ci. ne samo (le) … ampak že in skoraj; tudi v obratni razporeditvi stavkov (z izpuščenim protivnim veznikom) etiam … non solum tudi … ne samo (le): Ci.

2. sam, osamljen, zapuščen: sola sum Ter., solae sumus Ter., solus atque omnium honestarum rerum egens S., solus ubi in silvis Italis … aevum exigeret V., sola domo maeret vacua (kot vdova) V., solane perpetuā maerens carpēre iuventā V. kot vdova, gaudet me solam vacuo tabescere lecto Pr. ovdovela, kot vdova, sedibus solam exteris deserere Sen. tr.

3. (o krajih) samoten, neobljuden, brezljuden, pust, prazen: loca Kom., Ci., S., N., terrae Pl., Ter., solis viis S. fr., acta (obrežje), litus, nemora, pascua V., Libyae solis erratur in agris V., sola sub rupe V., solo in monte Tib., solus angiportus H., sola insula Cat., ibant … sola sub nocte V. v brezljudni noči (ker so bili na poti sami in jih ni nihče srečal).

4. adj. solus = sl. adv. izredno, izjemno, silno, nadvse, zelo, prav, jako: solum id est carum mihi Ter., solus est homo amico amicus Ter., sine controversia ab dis solus diligere Ter.

Opomba: Gen. sg. soli: Ca. ap. Prisc.; dat. sg. f. solae: Pl., Ter.; voc. sg. sole le = Atticus ap. Prisc.

solvō -ere, solvī, solūtum (iz *sĕ-luō; *sĕ- = sē = sēd [gl. sēd in prim. so-cors] in luere = gr. λύω razvezujem)

I.

1.
a) (nežive stvari) razvezati (razvezovati), odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), odpreti (odpirati), spustiti (spuščati), razpustiti (razpuščati), odpe(nja)ti, odstraniti (odstranjevati), razkleniti (razklepati): crinalīs vittas V., nostra de fronte corollas Pr., capillos, crines O. razpustiti, crines soluti ali soluti crines H., Tib., crinem (gr. acc.) de more solutae V., casside solve comas O., solvere a corpore brachia ali nexus O., nodum H., solutis Gratiae zonis H. razpasane, solvere tunicas Tib., sinūs V., vela V. razpeti, lapsae nullo solvente catenae O. čeprav jih ni nihče razklenil, solvere frenum Ph., laqueos Plin. iun., vincla iugis Tib., vinculum epistulae Cu., epistulam Ci. ep., N. razvezati = odpreti, fasciculum Ci. ep., cistulam Pl., pharetram O., ergastula Brutus in Ci. ep., C. odpreti = sužnje izpustiti iz kaznilne delavnice, venam cultello Col.; pesn.: ora O. odpreti usta, silicem radicibus V. utrgati. Kot agr. t.t.: iuga tauris solvere V. sneti; od tod meton.: equûm fumantia colla solvere V. sneti jarme s kadečih se konjskih vratov; kot medic. t.t.: solvere alvum, ventrem Cels., Col., Plin. (o)čistiti trebuh, linguam Sen. tr. spodrezati; kot navt.t. t.: solvere funem V. ali naviculae funem Hier. ali a stipite funem O. odvezati sidrno vrv (sidrnjak); od tod solvere ancoram Ci. ep. dvigniti (dvigati, dvigovati) sidro = odriniti, odjadrati, solvere navim Pl. ali naves C., N. ali retinacula navis O. ali phaselon H. ali ratem O. ali rates litore, puppes a litore Lucan. ali classem Pr. ali funem arenā Pr. odvezati (odvezovati) (od) = odriniti (odrivati), odjadrati; v tem pomenu tudi solvere vela Pr. ali oram Q.; v pass.: e portu navis solvitur Pl., soluta navis H.; occ. (abs.) = odriniti (odrivati), odjadrati: milites … a terra solverunt (sc. naves) C., Alexandriā solvere Ci., ex potu solventibus praecipere Ci.; o ladjah samih = odpluti: naves (nom.) ex portu solverunt C.
b) (živa bitja) odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), okove (spone) komu odvze(ma)ti ali razkleniti (razklepati): solvite istum Pl., reus solutus causam dicit, testīs vinctos attines Pl., iube solvi (sc. vinctum) Ter., vincti solvantur Ci., solvite me pueri V., ipse deus me solvet H., solvere canem Ph., solve senescentem equum H. izprezi, leones soluti (naspr. alligati) Sen. ph.

2. metaf.
a) kot trgovski t.t. plačilo, plačilno obveznost razvez(ov)ati = dolg (dolgove) odpraviti (odpravljati), znebi(va)ti se dolga (dolgov), dolg (dolgove) poravnati (poravnavati), plač(ev)ati, izplačati (izplačevati), poplačati (poplačevati): aes alienum S., pecuniam non debitam mulieri Ci., creditas pecunias C., pecunias creditoribus Plin. iun., decem minas Pl., nummos Ci., civitatibus pro frumento nihil Ci., litem aestimatam (globo, kazen, kaznino) populo N., de meo Plin. iun., pretium operae praeceptori Sen. ph., pretium ex fisco Eutr., dotem matri Dig., impensam aedificiorum Dig., dies solvendae pecuniae Amm., Icti. plačilni dan; abs.: solvere ab aliquo Pl., Ci. plačati po kom (npr. po menjalcu), qui pro vectura solveret Ci. ep., solvendo (dat.) non esse Ci., Q. (Decl.) ali (redkeje) ad solvendum non esse Vitr. biti plačilno nezmožen (nesposoben) = solvendo aeri alieno non esse L.; solvere creditoribus Sen. ph., in solutum ali pro soluto accipere Sen. ph., Dig. kot plačilo preje(ma)ti; včasih z osebnim obj.: solvere aliquem Pl. izplačati koga, plačati komu; tudi v pass.: si litis contestandae tempore solutus fuisset Dig. Pren. plačati (plačevati), poplačati (poplačevati) kaj (s čim) = da(ja)ti, opraviti (opravljati), izkazati (izkazovati), (iz)vršiti (izvrševati), držati = izpolniti (izpolnjevati), vrniti (vračati), povrniti (povračati) ipd.: operam Dianae Afr. ap. Non., digna pro laudibus praemia V. za slavna dejanja dati primerno nagrado, dostojno nagraditi, poenas Cu. trpeti kazen, biti kaznovan, vobis illae iustae … et debitae poenae solutae sunt Ci. zaradi vas je pretrpel ono pravično in zasluženo kazen, zaradi vas ga je zadela ona pravična in zaslužena kazen, magnis iniuria poenis solvitur O. s hudimi kaznimi se poplača (storjena) krivica, za (storjeno) krivico se trpijo (je treba trpeti) hude kazni, condemnatus … capite solvit S. je plačal z glavo (z življenjem), iam soluto supplicio Antonius ap. Ci. po že izvršeni kazni, quae polliceris, erunt mihi pergrata, si solveris Ci., solvere vota N., V., vota, quae numquam solveret Ci., grates Dianae solvere Vell. zahvaliti (zahvaljevati) se Diani, neque tu verbis solves umquam, quod mihi re male feceris Ter. in tega nikdar ne poravnaš z besedami, exsequiis rite solutis V. spodobno opravivši pogreb = po spodobno opravljenem pogrebu, omnia iusta paterno funeri solvere Ci., omnia solvere funeris umbris V. izpolniti vse dolžnosti (obveznosti) do sence mrtvega (prijatelja), cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T., solvere beneficia Caelius in Ci. ep.; poseb. pogosto fidem solvere Ter., Plancus in Ci. ep., O., Fl., posamezno tudi se fide solvere Val. Max. držati besedo, izpolniti obljubo, biti mož beseda, voti fidem solvere O. zvesto izpolniti besedo (obljubo).
b) koga česa odvezati (odvezovati), oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti: Corn. idr., ea lege totus etiam ordo solutus ac liber est Ci., solutus legibus H., eos et crurā et negotio solvere Ci., religione civitas solvatur Ci., rem publicam religione solvere L., voto civitatem solvere Iust., me tener solvet (sc. voto) vitulus H., crimine nefario solutus Ci., somno solutus sum Ci., quae (sc. via) mihi reddat eum vel eo me solvat amantem V., carminibus (abl. instrumenti) solvere mentes (sc. curis = ljubezenskih skrbi) V., quis te solvere Thessalis magus venenis (abl. instrumenti) … poterit … ? H. rešiti ljubezenskih bolesti (muk, ljubezenskega trpljenja), ut me longa gravi solvat amore via Pr., solve metu patriam Pr., solvent formidine terras V., longo solvit se Teucria luctu V., solve me dementiā H., Pelea Phoci caede per Haemonias solvit Acastus aquas O., nec populos solvo V. ne izvzemam, numeri lege soluti H. svobodni ritmi, ut si solvas „postquam Discordia taetra … “ H. če razvežeš v prozo = predevaš (besede v verzih); v negativnem pomenu razvezati (razvezovati), sprostiti (sproščati), razbrzdati (razbrzdavati) kaj: cupiditates Cu., linguam ad iurgia O. stegniti jezik. —

II.

1. (kako celoto v dele) razstaviti (razstavljati), razkrojiti (razkrajati), razdružiti (razdruževati), razde(va)ti, razdejati, razdreti (razdirati), podreti (podirati), razbi(ja)ti, (po)rušiti, ločiti (ločevati): navem Cu. razstaviti, navim O. razbiti, membra quassatae ratis O., puppis solvitur Val. Fl. se razbije, solvere pontem T. razdreti, podreti, crates favorum V. razd(r)eti, quos … nec … suprema citius solvet amor die H. ki jih ljubezenska zveza ne loči hitreje kot zadnji dan (= kot smrt), solvere agmina diductis choris V. ali commissas acies, amicos, nos Pr. ali amores Tib. ločiti (ločevati), razdružiti (razdruževati), foedera furto V. (po)rušiti, razbi(ja)ti (prejšnjo) slogo, coetum O. odpustiti; pesn. occ. (raz)topiti, raztapljati, (raz)tajati, (s)taliti (stajati): auri rigor solvitur aestu Lucr., silices fornace soluti O., nivem solvere O.; pesn. (metaf.): artum solvere hospitiis (dat.) animum H. (od skrbi) utesnjeno srce „raztaliti“ (= razširiti) za gostoljubnost = odpreti gostoljubnosti (o miši, ki tudi kdaj rada vidi gosta pri sebi), solvere Curios Fabriciosque graves Mart. vedriti, razveseljevati; pesn. meton.: terrae solutae H. otajana zemlja, solvitur acris hiems H. jemlje konec, gre proti koncu, caelum in Tartara solvere V. nebo vreči v Tartar tako, da se v njem raztopi (razide).

2. metaf.
a) razkrojiti (razkrajati), razgraditi (razgrajevati), razstaviti (razstavljati), uničiti (uničevati): ignis agit vires … nec solum silvas, sed saxa ingentia solvit Lucan., (sc. austrum) liquidas solvit in auras Lucan., lumina solvere in lacrimas Lucan. oči raztapljati (utapljati) v solzah; refl. solvere se in aliquid raziti (razhajati) se, raztopiti (raztapljati) se, razpustiti (razpuščati) se, razkrojiti (razkrajati) se, razgraditi (razgrajevati) se, preiti (prehajati) v kaj: tellus se solvit in amnem Lucan., in … putres solvaris harenas Lucan.; pren.: excubias decrevit in otia solvi Pr. da naj se vdajo brezdelnosti (miru), quando ego … laetitiā solvar ab ipsa meā? O. kdaj skoprnim … od veselja?
b) (razkrajajoč) vzeti (jemati) moč, (o)slabiti, medliti, (o)hromiti, (o)krniti, (z)manjšati, v pass. tudi izgubiti (izgubljati) moč, oslabe(va)ti, (o)medleti, o(b)nemoči, obnemagati, omagati (omagovati), (o)hrometi: quae (sc. corpora) senectus solvit Cu., illi membra novus solvit formidine torpor V., illi solvuntur frigore membra V. (prim. γυῖα λέλυνται Hom.), homines volucresque … solverat alta quies O. je bil prevzel (zajel) trden spanec, neque umquam solvitur in somnos V. in nikdar je ne zajame spanec, in nikdar ne utone v sen, vires ipsas specie solvi Q.; pesn.: nec corpora … in Venerem solvunt V. in ne slabijo (svojih) teles s spolnim občevanjem, somno vinoque soluti V. prevzeti, onemogli, lumina solvere V. oči zatisniti k spancu (v spanje); tudi: v smrtno spanje, hanc mihi solvite vitam Pr. končajte mi, me fata … solvant Sen. tr. naj me usoda pokonča, usoda me končaj, solvi morte quasi somno Fl. umreti, tako rekoč zaspati (kakor da bi zaspal); tako tudi morbo, inediā solvi Fl., Petr. umreti zaradi (od) bolezni, zaradi stradanja (od stradeža).
c) α) konč(ev)ati, narediti (delati) čemu konec, odstopiti (odstopati) od česa, pregnati (preganjati), odvze(ma)ti: convivium Cu. končati gostijo, vstati od mize, obsidionem Cu. popustiti obleganje, odstopiti od obleganja; toda: eam obsidionem sine certamine adveniens Cn. Scipio solvit L. (24, 41) je ustavil, je naredil konec (v tem pomenu tudi ita adventu Hannibalis soluta Locrorum obsidio est L. 27, 28), solvere iniuriam S. fr. poravnati, zgladiti, pudorem (sram, nravni pomislek), curam metumque … dulci Lyaeo solvere H., ebrietatem Cels., lassitudinem Plin., tristes affectus Q., noctem faces multae variaque lumina solvebant Plin. iun., sopor solutus clamore O. pregnan. β) moč vzeti (jemati) čemu, kaj odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), razveljaviti (razveljavljati), (o)skruniti (oskrunjati), ovreči, preklicati (preklicevati), prelomiti (prelamljati), (o)slabiti, (o)hromiti, (o)krniti: traditum a prioribus morem L., corde metum V. znebiti se strahu, opustiti strah, matrimonium Iust., ipsam fori sanctitatem ludorum talarium licentiā Q. onesvetiti, oskruniti, cum risu quoque tota res solvitur Q., solventur risu tabulae H. ob smehu (sodnikov) se zakoni ne uveljavijo (ne uporabijo), facti fide data munera solvit O. vzame nazaj, solvere ieunia O. ali foedus, pacem Eutr. ali fidem Ambr. prelomiti (prelamljati).
d) razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), (raz)tolmačiti, rešiti (reševati) = uganiti (ugibati, uganjevati): captiosa Ci., errorem omnium Ph., carmina O., nodosa verba sortis Sen. tr., iuris nodos et legum aenigmata Iuv., aenigmata, argumentum, ambiguitatem Q., quaestionem Gell. — Od tod adj. pt. pf. solūtus 3, adv. -ē

I.

1. razvezan, nevezan, prost, ohlapen: rosa serta et rosa soluta, flores serti et soluti Ap., soluta tunica Q.

2.
a) (o zemlji, prsti) rahel, prhek (naspr. spissus): solum Col., terra Plin., solutiores ripae Front.
b) (o rastl.) rahel: mas (sc. agarici) spissior, femina solutior Plin.
c) (o telesu) omehčan, omečen, driskav, lijavičen (naspr. compressus): venter Cels., stomachus solutior Petr.
d) (o telesnih udih) tresoč se, tresav, tresljiv, drgetajoč: manus Sen. ph. —

II. metaf.

1. (v pozitivnem pomenu) nevezan, nobeni (pri)sili podvržen, svoboden, prost, samostojen, samosvoj, neodvisen: civitatis voluntas soluta, virtus alligata Ci., animus solutus ac liber Ci., permissa et soluta licentia Ci., soluta optio eligendi Ci. neovirana, liberi ad causas et soluti veniebant Ci. nepristranski, quo mea ratio facilior et solutior esse potest Ci., si essent omnia mihi solutissima Ci. ko bi imel v vsem neomejeno svobodo (prostost), Aborigines, genus hominum liberum atque solutum S., calices … contractā quem non in paupertate solutum (sc. fecēre) H. niso naredile brezskrbnega, niso rešile skrbi, solute moveri Ci., solute dicere Ci. neprisiljeno; z abl. prost česa = brez česa: solutus ambitione, omni faenore H., poenā solutum id ante fuerat T. ni bilo podvrženo kazni, curā belli Plin.; z a(b): solutus ab omni sumptu, munere Ci., soluti a cupiditatibus, liberi a delictis Ci.; pesn. (po gr.) z gen.: famuli operum soluti H. dela oproščeni, dela prosti; solutum est z inf. prosto (svobodno) je, na voljo (na izbiro) je komu, sme se, dovoljeno je, neprepovedano je = ni prepovedano, nobene ovire (zapreke, prepreke) ni, nič ne preprečuje: solutum existimatur esse alteri maledicere Caecina in Ci. ep., maxime solutum … fuit prodere de iis, qui … T.; occ.
a) prost dolgov, brez dolgov, nezadolžen: praedia Ci.
b) α) brez napak (spotikljajev) govoreč, spreten, lahek (lahák): solutus erat in explicandis sententiis Ci., solutus atque expeditus ad dicendum Ci., omnium oratorum solutissimus in dicendo Ci., solutius promptiusque eloquebatur T. gladkeje. β) (o govoru) nevezan, prozen, prozaičen, pisan v prozi (nevezani besedi): soluta oratio Ci., Gell. ali verba soluta modis O. nevezana beseda, proza (naspr. carmen, poëmata), historia et proxima poëtis et quodammodo carmen solutum Q.; sploh preprost, neuglajen, neprefinjen: verba Ci., maiorem vim habent apta quam soluta Ci., numeri H.

2. (v negativnem smislu) neomejen, razuzdan, razvraten, neobrzdan, prostopašen, samopašen, objesten, predrzen, oblasten, samovoljen, razposajen, prešeren: soluta P. Clodii praetura Ci., solutus risus V., soluti in luxum T., libido solutior L., solutissima lingua Sen. ph.; occ.
a) neskrben, nebrižen, brezbrižen, malomaren, nemaren, ravnodušen, neprizadeven: Titius … solutus et mollis in gestu, pueri soluti ac fluentes Q., eo solutiore curā L. tem manj skrbno = tem brezbrižneje, dicta factaque solutiora et quandam neglegentiam sui praeferentia T., exercitūs solute ac neglegenter habiti L.
b) malo energičen, malo odločen (krepkovoljen), popustljiv: lenitas solutior Ci., sententia vel solutior vel mollior Plin. iun.

Opomba: Pf. trizložen: soluit Cat.; inf. pf. štirizložen: soluisse Tib.; inf. pr. pass. solvier Boet.

some [sʌm]

1. pridevnik
neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
for some time nekaj časa
in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
to some extent do neke mere, nekako
some day nekega dne
some few maloštevilni, majhno število
some girl! čedno dekle!
some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
some time enkrat
some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
I call that some poem! to (pa) je pesem!
that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

2. zaimek
katerikoli, neki, nekateri
ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

some ... some eni ... drugi
some of it nekaj tega
some of them nekateri od njih
some of these days te dni, v kratkem, kmalu
some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

3. prislov
nekaj; precéj, zelo

that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)

sónce sun; sunshine

na sóncu in the sun
brez sónca sunless
pod sóncem under the sun, in the world
ožgan od sónca sunburnt, suntanned
posušen na sóncu sun-dried
polnočno sónce (na severu) the midnight sun
višinsko sónce alpine sun, (umetno) sunlamp; sun rays pl
čaščenje sónca sun worship
mit sónca solar myth
vzhod sónca sunrise, sunup
zahod sónca sunset, sundown
kult sónca sun cult
na sóncu posušeno meso sun-dried meat
zaslepljen od sónca sun-blind
sónce sije the sun shines (ali is shining)
sónce vzhaja (zahaja) na vzhodu (na zahodu) the sun rises (sets) in the east (in the west)
sónce žge it is boiling (ali scorching) hot
greti se na sóncu, sprehajati se po sóncu to take the sun
sedeti na sóncu to sit in the sun
ležati na sóncu (sončiti se) to sunbathe, to bask in the sun
sónce je vzšlo (zašlo) the sun is up (is down)
imeti svoj prostor na sóncu to have one's place in the sun
meriti višino sónca nad obzorjem pomorstvo to shoot the sun, to take a sun sight
pod sóncem ni nič novega there is nothing new under the sun
vsta(ja)ti s sóncem (= zgodaj) to rise with the sun
za dežjem pride sónce sunshine follows rain, after the storm comes the calm

sónce (-a) n

1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza

4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole

sonō -āre -uī -itum, toda sonatūrus (H.) (iz *su̯en-ō, indoev. kor. *su̯en- doneti, zveneti, šumeti; prim. skr. svánati (on) doni, svānáḥ šumeč, svanáḥ glas, don, lat. sonus, stvnem. swan = nem. Schwan, ang. swan)

I. intr.

1. kak glas ali zvok od sebe da(ja)ti, (o)glasiti se, oglašati se, (za)doneti, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)šumeti, (za)vršati, (za)vršeti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, (za)ropotati, (za)topotati, (za)prasketati ipd.: Enn. ap. Non., Tib. idr., vox sonat Pl., Pergami in occultis ac reconditis templi … tympana sonuerunt C., classica sonant V., ubique lyraeque tibiaeque et cantūs sonant O., cantus sonant citharā Apollinis Ph., sonant Lydia plectra Pr., sonant clamore viri, stridore rudentes, undarum incursu gravis unda, tonitribus aether O. hrupijo, besnijo, ut virorum cantu, feminarum ululatu sonuit acies T., terrent enim trepidantve (sc. Germani), prout sonuit acies T., contra sonantem (ker ga boginja stresa) Palladis aegida H., aureus ex umero sonat arcus et arma Dianae V. rožlja, tela (puščice v tulcu) sonant umeris O. rožljajo, sonuit contento nervus ab arcu O. je zabrnela, je zabrenčala, je zapela, fraxinus in umero sonuit O. sulica je zabrnela, solido graviter sonat ungula cornu V. peketanje (topotanje) kopit bobni, sonabat flamma O. je prasketal, sonabant incendio silvae Cu. so hreščali, so pokali, rauci sonuerunt cardine postes Pr. so zaškripala, saepe a latere ruentis aedificii fragor sonuit Sen. ph. pogosto je zahreščalo od strani … , fons sonat a dextra O. šumlja, pljuska, sonans pelagus V. burkajoče, pljuskajoče, nunc mare, nunc silvae Threïcio aquilone sonant H. šumijo, longe sonans Aufidus H. hrumeči, turba (sc. umbrarum) sonans V. brneča, pennae sonuere per auras O. so frčale, brnele, brenčale, (sc. ales) sonans V. (o sovi) frfotajoča, hirundo … humida circum stagna sonat V. frči, cvrči, motae sonuere colubrae O. so zasikale, spumae sonantes O. cvrčeče, šumeče; o govoru, besedah: bene (melius, optime) sonare Ci. lepo (lepše, zelo lepo) zveneti, glasiti se, acute sonare Ci., sonare inani voce Ci. žvenkljati s praznimi besedami, prazne besede govoriti, nunc magno ore sonandum (sc. est) V. zdaj naj se oglasi doneča hvalnica.

2. occ. odmevati, odzvanjati: balatu pecorum … amnes arentesque sonant ripae V. reke in suhi bregovi odmevajo od beketanja … , po rekah in suhih bregovih se razlega beketanje; tako tudi: ingenti sonuerunt omnia plausu (fofot, fofotanje) V., femineo clamore sonat domus O., omnia passim mulierum puerorumque … ploratibus sonant L. —

II. trans.

1. (z notranjim obj.) oglasiti (oglašati) se s čim, kak glas od sebe da(ja)ti, odzvanjati kako: inconditis vocibus inchoatum quiddam et confusum Ci. nepopolne in zmedene glasove dajati od sebe, poëtae pingue quiddam atque peregrinum sonantes Ci. pesniki, katerih pesmi se glasijo naduto in tuje, Cotta sonabat contrarium Catulo, subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., sonare aridum Varr. vreskniti, tale sonat populus O. tako (za)hrumi, leve nescio quid femineumque sonet O. nekako mehko in po žensko naj zveni (odzvanjaj) njih glas, illa sonat raucum quiddam O. nekako vrešči, nec mortale sonans V. in ne po smrtniško (= ne človeško) govoreča; z acc. pl. n.: rauca saxa sonabant V. zamolklo so odmevale (bučale) kleči, amnis rauca sonans V. votlo doneča, votloglasna, bobneča, os magna sonaturum H. vznesen (zanosen) jezik, vznesena (zanosna) beseda, chordae diversa sonabant O. so različno zvenele (pele), svobodneje, sonante mixtum tibiis carmen lyra H., sonare carmina Pr. peti, sonabit cornua quod vincatque tubas H. preglasi (ti) rogove in trube, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško (po človeško, kot človek), itinerarium sonare Amm. trobiti k odhodu (na odhod).

2. occ.
a) z glasom naznaniti (naznanjati) ali izda(ja)ti: furem sonuere iuvenci Pr.
b) pomeniti, imeti (nositi) pomen, pomenjati: quid sonet haec vox voluptatis Ci., haec duo verbo se discrepare re unum sonare videntur Ci., condocentes nihil aliud sonat quam simul docentes Aug.

3. pesn.
a) glasno klicati: sonant te voce minores Sil. bebljajo tvoje ime, alcyones Ceyca suum sonent Sen. tr. naj pomilujejo, nolis licet, ille sonabit Mart., ut ego semper in ore meo nomen tuum sonem Hier.; z neodvisnim govorom: ipsa sonant arbusta: „Deus, deus ille“ V., teque ferens parvum … „Euhoe Bacche“ sonat O., exululatque Euhoeque sonat O., sonat inde … : „Tu limina dextrae servabis portae … “ Sil.
b) peti, opevati, slaviti, slavo peti komu, (velikoustno) poveličevati: lyra te sonabit O., te carmina nostra sonabunt O., magno nobis ore (na ves glas) sonandus eris O., sonare bella O., te sonantem … plectro (= lyrā) … , mala dura belli H., sonare Germanas acies, Daca proelia Stat., atavos et avorum antiqua nomina sonantem V. ponosnega na pradede in stara imena; z neodvisnim govorom: sive mendaci lyra voles sonari tu pudica, tu proba … H. (Epod. 17, 39 in nasl.) opevana biti ob … liri (po drugih to ni konstrukcija NCI, ampak ACI = da se poje ob … liri, da … lira zazveni ali zapoje). — Od tod adj. pt. pr. sonāns -antis doneč, zveneč, bučeč, glaseč se, zvočen: concha O. bučeča, meatus animae sonantior Plin. iun., sonantia verba Plin. iun. blagoglasne, ut sint alia (sc. verba) sonantiora Ci. polnozvočnejše, ut tibi tumidius videretur, quod est sonantius Plin. iun. polnozvočnejše, polneje zveneče, ex quibus (sc. litteris črk = glasov) aliae sunt insonae (mutavci, nezveneči glasovi), semisonantes (polglasniki, polvokali) aliae, pars sonantes (samoglasniki, vokali) Ap. — Adv. v komp. sonantius polnozvočneje: „transdere“ veteres sonantius quod nos lenius dicimus „tradere“ Don. Opombe: Neklas. obl. iz pf. debla: sonavērunt It., sonaverint Tert.; obl. po 3. spregatvi: sonĕre Acc. ap. Non., Lucr., sonit Enn., Acc. ap. Non., sonunt Enn., Pac. fr.