Franja

ablativ samostalnik
jezikoslovje (sklon) ▸ ablativus [a honnan kérdésre válaszoló határozói eset]

ablatív -e n lingv. ablativ

áblativ gramatika ablative

absolutni áblativ ablative absolute

áblativ (-a) m lingv. ablativo

áblativ m (lat. ablativus) ablativ

áblativ ablativo m

áblativ -a m lingv. ablativ

ablatival [æblətáivəl] pridevnik
slovnica ablativen

ablative [ǽblətiv]

1. samostalnik
slovnica ablativ

2. pridevnik
ablativen

ablativ|en (-na, -no) ablativisch

áblativen ablativat, ablative

áblativen (-vna -o) adj. lingv. ablativo, ablativale

àblativen -vna -o ablativan

ȁblatīvnī, ȁblatīvskī -ā -ō ablativni: ablativni genitiv

ablativo m jezik ablativ

ablativo moški spol ablativ (6. sklon v lat.)

ablātīvus 3 (ablātus: auferre) ki spada k odvzemu (jemanju): casus abl. ali samo ablātīvus -ī, m Q. idr. Slovničarji ločilnik, ablativ, lat. 6. sklon, praepositiones Isid. ki se vežejo z ablativom.

ablātor -ōris, m (ablātus: auferre) jemalec, prejemnik: Eccl.

ablatschen pošvedrati

ablātus 3, gl. auferō.