Franja

Minucius 3 Minúcij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

I. iz patricijskega rodu:

1. L. Minucius Lucij Minucij, konz. l. 458; nesrečno se je vojskoval zoper Ekve, a ga je rešil diktator Kvinkcij; l. 450 diktator, l. 439 je razodel nakane Spurija Melija: L.

2. Minucia Minucija, vestalka, l. 337 obsojena zaradi nečistosti in živa pokopana: L. —

II. iz plebejskega rodu:

1. M. Minucius Rufus Mark Minucij Ruf, l. 217 pod vrhovnim poveljstvom diktatorja Fabija Maksima Kunktatorja poveljnik konjenice (magister equitum) zoper Hanibala. Z njim se je v svoji ognjevitosti spustil v bitko, v kateri bi bil gotovo padel, če ga ne bi rešil diktator: L., N., Lucan., Sil., Vell.

2. Q. Minucius Thermus Kvint Minucij Term, tr. pl. l. 62, Ciceronov prijatelj, v državljanski vojni na Pompejevi strani: C., N.

3. Minucius Felix Minucij Feliks Afričan, krščanski apologet okrog l. 220 po Kr.; v obliki dialoga je napisal zagovor krščanstva z naslovom „Octavius“. — Adj. Minúcijev, minúcijski: gens Ci., porticus Minucia (v Flaminijevem cirkusu) Ci., via (iz Rima v Brundizij) Ci. ep., lex P. F., porta P. F.

mórje (-a) n

1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

3. (morska voda) mare

4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano

nabosti glagol
1. (natakniti; napičiti) ▸ felnyársal, felszúrSlanino zložite in jo izmenično z mesom in zelenjavo nabodite na nabodala. ▸ kontrastivno zanimivo A szalonnát a hússal és a zöldségekkel váltakozva tűzdelje fel a nyársra!
Na lesene palčke nabodite meso, gobe, mlado čebulo, ananas in papriko. ▸ A fapálcikára szúrja fel a hús, gombát, újhagymát, ananászt és paprikát!
45-letnik je padel in preden se je uspel pobrati, ga je bik že nabodel na roge. ▸ A 45 éves férfi elesett, és mielőtt sikerült volna feltápászkodnia, a bika már felnyársalta a szarvával.
Mož je padel v luknjo v zemlji in se nabodel na kole. ▸ kontrastivno zanimivo A férfi a földben lévő lyukba zuhant, és felnyársalták a karókba.

2. (narediti več vbodov) ▸ megszúrkálTesto nekajkrat nabodemo z vilicami ali zobotrebcem, da se med peko ne bo dvigovalo. ▸ A tésztát néhányszor villával vagy fogpiszkálóval megszúrkáljuk, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.

3. (zapičiti; vstaviti) ▸ megtűzdel, megspékel
Za čudovit praznični vonj bodo poskrbele pomaranče, v katere bomo na gosto nabodli nageljnove žbice. ▸ A csodálatos ünnepi illatokról a szegfűszeggel sűrűn megtűzdelt narancsok gondoskodnak.
Piščančje prsi nabodemo z narezanimi suhimi slivami in začinimo. ▸ A csirkemellet szárított szilvával tűzdeljük meg, és fűszerezzük.

načŕt plan; project; scheme; design; (osnutek) draft, draught

brez načŕta without a fixed plan
po načŕtu according to plan
načŕt pogodbe draft of a contract
učni načŕt syllabus, curriculum
zakonski načŕt bill
načŕt namakanja irrigation scheme
to je šele v stadiju (fazi) načŕta it is not yet out of the planning stage, it is still on the drawing board
delati načŕte to make plans, to plan
izmisliti načŕt to think out a plan
napraviti, zasnovati načŕt to make a plan
izvesti načŕt to carry (ali to follow) out a plan
ne gre mi v načŕt it does not suit my plan
kovati nove načŕte to devise (ali to form) new plans
prekrižati, zmešati komu načŕte to upset someone's plans, pogovorno to upset someone's apple-cart
opustiti načŕt to drop a plan
moj načŕt je padel v vodo my scheme has come to grief (ali arhaično to nought)
vztrajati pri svojem načŕtu to stand by one's plan
odkriti svoje načŕte to disclose one's plans
izdelati načŕt to work out a plan
zmesti načŕte to disarrange (ali pogovorno to mess up) someone's plans
ne doseči načŕta to fail to achieve one's target

naj¹ členek

1. (za izražanje želja s povedkom) ○:
naj bo po tvojem sia come vuoi tu

2. (v vprašalnih stavkih za izražanje ugibanja) ○:
kaj naj naredim? che fare?
ali naj grem ali ne? vado o resto?, devo andare o no?

3. (za izražanje nujnosti) ○:
naj ti povem, kaj se bo zgodilo ti dirò io cosa succederà
to je potrebno, če naj se izognemo posledicam è necessario se vogliamo evitare le conseguenze

4. (za izražanje pojasnila) ○, comunque:
skakalec je padel. A naj povem, da je bil veter precej močen il saltatore è caduto, comunque va detto che il vento era piuttosto forte

5. (za izražanje želje, s pogojnikom) ○:
politki naj bi uresničevali želje ljudstva i politici sarebbero chiamati a realizzare la volontà popolare

6. (za izražanje namena) ○:
ta šola naj bi vzgajala strokovnjake prihodnosti una scuola che dovrebbe educare i tecnici del futuro

7. (za izražanje dvomov) ○:
ta proces naj bi povzročale neke bakterije un processo che sarebbe provocato da certi batteri

neb|o¹ [ó] moški spol (-a, ni množine)

1. astronomija der Himmel (nevihtno Gewitterhimmel, nočno Nachthimmel, pooblačeno Wolkenhimmel, zvezdno Sternhimmel)
… neba Himmels-
(prekritost z oblaki die Himmelsbedeckung, stran die Himmelsgegend, die Himmelsrichtung, svetlost nočnega neba die Himmelshelligkeit)
med nebom in zemljo zwischen Himmel und Erde
znamenje na nebu das Himmelszeichen
na vse strani neba in alle Winde
pod milim nebom unter freiem Himmel, im Freien
pod tujim nebom unter fremden Sternen
proti nebu himmelwärts
do neba (segajoč) himmelhoch
z vedrega neba aus heiterem Himmel
z vseh strani neba aus Ost und West
hoteti luno z neba nach dem Mond greifen
obljubljati zvezde z neba goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
figurativno X ne pade z neba X fällt nicht (einfach) vom Himmel
še nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen

2. religija der Himmel
| ➞ → nebesa
iti v nebo religija gen Himmel fahren
figurativno v nebo vpijoč himmelschreiend
figurativno nebo na zemlji der Himmel auf Erden, das Himmelreich auf Erden
figurativno povzdigovati v nebo in den Himmel heben

3. (baldahin) der Himmel, der Baldachin
postelja z nebom das Himmelbett

nebó (vidno) sky; firmament; pesniško welkin; (v ustih) palate

na nebu in the sky
nebó nad prestolom, nebó pri procesiji baldachin, canopy
visok do neba skyhigh, very high
iz vedrega neba out of the blue, out of a clear sky
pod milim nebom under the open sky, in the open air
med nebom in zemljo between heaven and earth
kot strela z jasnega neba like a bolt from the blue, all of a sudden
proti nebu skyward(s)
do neba segajoč reaching up to the sky, touching the sky
bitka pod nebom air battle
modro nebó blue sky
oblačno nebó cloudy sky, overcast sky
do neba vpijoč crying to heaven
štiri strani neba the four points of the compass
(dimna) pisava (reklama) na nebu aeronavtika skywriting; ZDA smoke-writing (sky advertising)
pisec (reklame) na nebu skywriter
košček modrega neba a patch of blue sky
nebó je modro (oblačno) the sky is blue (cloudy, overcast)
dvigati se v nebó to rise to the skies
koga v nebó povzdigovati to praise someone to the skies, to laud to the skies, to extol
(kot) z neba pasti (figurativno) to come out of the blue, to drop from the skies
noben mojster ni z neba padel (figurativno) no one is born a master
v nebó vpijoča krivica a crime crying to heaven for vengeance
moder kot nebó sky blue, skylike
do neba (= čez vse mere) sky-high, to the sky (ali to the skies)

nebó (-á) n

1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
nebo je jasno il cielo è sereno
dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
južno, polarno nebo cielo australe, polare
strani neba punti cardinali

2. rel. cielo, Paradiso:
pekel in nebo Inferno e Paradiso

3. baldacchino, cielo:
nebo (baldahin)
nad posteljo il cielo del letto

4. anat. palato;
mehko, trdo nebo palato molle, duro

5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
spati po nebom dormire allo stellato
umreti pod tujim nebom morire all'estero
pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo

nemílost disgrace; disfavour; displeasure

biti v nemílosti to be out of favour, not to be in someone's good graces
priti v nemílost to be disgraced, to fall from grace
padel je v nemílost pri kralju he fell into disgrace with the king
biti v nemílosti (pogovorno) to be in the doghouse

Nīcō(n) -ōnis, m (Νίκων) Níkon

1. neki zdravnik: Ci. ep.

2. N. Perkon (Perco) iz Tarenta, nasprotnik Rimljanov; l. 213—212 je poskrbel, da je Tarent prišel v roke Hanibalu, se l. 210 boril proti Rimljanom na morju in padel l. 209 v Tarentu: L.

3. vodja gusarjev, ki ga je l. 78 premagal Publij Servilij Vatija Izavrski: Ci.

níčla nought; (pri toplomeru) zero, pl zero(e)s; cipher; (ledišče) freezing point, zero; (nepomembna oseba) nonentity; (pri telefoniranju) o

10° pod (nad) níčlo ten degrees below (above) zero
pri 5° pod níčlo at five degrees below zero
termometer je sinoči padel na níčlo the temperature (ali thermometer) fell to zero last night
on je níčla (figurativno) he is a cipher
dodaj níčlo! add a nought!
izpusti dve níčli! omit two noughts!
biti enaki níčli to be nil
izenačiti z níčlo matematika to equate to zero
nastaviti na níčlo tehnika to zero
absolutna níčla absolute zero
biti na níčli to be at zero
pasti na níčlo to fall to zero

nízko prislov low, lowly, not high, near the ground

on je nízko padel (figurativno) he has seen better days, he has come down in the world

non avv.

1. ne:
non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
non ci credo mica ne verjamem
che è, che non è nenadoma, kdove kako
in men che non si dica v trenutku
non c'è di che! prosim!, ni za kaj

2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
lei non tu ona, ne ti
gli piaccia o non če mu je všeč ali ne

3. knjižno ne... niti

4. ne (v retoričnih vprašanjih):
ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?

5. (v pleonastični rabi)
non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
per poco non cadevo skoraj bi padel

6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
non altrimenti che tako kot
non che ne zato, ker:
non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi

nube ženski spol oblak; trop, krdelo, roj

nube de lluvia deževen oblak
nube de verano prehoden deževen oblak poleti; muhast domislek; prehodna neprijetnost; malenkost
nubes de polvo oblaki prahu
como caído de las nubes nenaden, kot z neba padel
andar (estar, ir) por las nubes zelo visok biti (cene); zelo razdražen biti
levantar (subir a) las nubes, poner en las nubes v nebo povzdigovati
levantarse a las nubes razjeziti se, razkačiti se
remontarse a las nubes mnogo si domišljati
nubes de verano muhasti domisleki, muha(vosti)

numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)

I.

1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.

2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —

II.

1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.

2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.

3. konkr.
a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.

4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.

5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.

6. meton. večinoma v pl.
a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. — Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod

1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.

2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl.

Ogulnius -iī, m Ogúlnij, rim. rodovno ime. Poseb. znani so:

1. M. Ogulnius Mark Ogulnij, poslanec v Etrurijo l. 210, padel l. 196 v bojih z Bojci: L.

2. M. Ogulnius Gallus Mark Ogulnij Gal, pretor l. 182; L.

3. Q. Ogulnius Gallus Kvint Ogulnij Gal, tr. pl. l. 300, predlagatelj zakona lex Ogulnia, s katerim je bil plebejcem omogočen dostop do svečeniških služb, l. 296 kurulski edil, vodja deset(er)ih poslancev v Epidaver, l. 273 poslanec na dvor Ptolemajcev, l. 269 konzul s Fabijem Piktorjem, l. 257 diktator: L.

ovíra impediment, obstacle, hindrance; (nanada) check, (nepričakovana) snag; (zapora) bar, barrier; obstruction

večja ovíra a major obstacle
tek čez ovíre šport obstacle race, hurdle race, pogovorno hurdles pl
zakonska ovíra legal impediment
žične ovíre vojska barbed wire, barbed-wire entanglement
ni poti brez ovír no road is without obstacles
konj je padel pri prvi ovíri the horse fell at the first jump (ali fence)
delati ovíro, biti ovíra čemu to be in the way, to be (ali to constitute) an obstacle to something
naleteti na ovíre to run into obstacles
odstraniti vse ovíre to remove all obstacles
staviti komu ovíre na pot to set impediments in someone's way
naleteti na nepričakovano ovíro to come up against a snag

pâd m, mest. u pádu, mn. pȁdovi in pádovi
1. fiz. pad: slobodni pad prosti pad
2. padec: pad vlade, valute, dionica, deonica, temperature, cijene robi
3. padec, nagib: pad zemljišta, rijeke
4. šport. padec: skok s -om
5. konec, propad: Venecija je zadržala Dalmaciju sve do svoga -a
6. med. zdrk: pad maternice, materice; naherio se kao drvo u -u nagnil se je kot drevo, ko pada; kuća je več sklona -u hiša se bo zdaj zdaj podrla; moralno je ubijen poslije -a na ispitu moralno je uničen, odkar je padel pri izpitu

pasti¹ (padem) padati

1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, niedersinken, niederfallen, herunterfallen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken, vznak hintenüberstürzen, hintenüberfallen); pri plezanju ipd.: abstürzen; na kolena, nos: hinfallen, hinschlagen, stürzen; komu na glavo ipd.: einstürzen auf; strmoglavo: herabstürzen; treščiti navzdol na: aufschlagen auf; z veliko silo - iz letala, vozila: hinausgeschleudert werden
globoko/nizko pasti tief sinken, tief gefallen sein (tudi figurativno)
figurativno pasti iz oblakov aus allen Wolken fallen
pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno, saj nisem na glavo padel ich bin ja nicht auf den Kopf gefallen)
pasti na kolena auf/in die Knie sinken
pasti na noge auf die Füße fallen (tudi figurativno)
pasti naprej vornüberfallen, nach vorn sinken
pasti na rit aufs Kreuz fallen, figurativno von den Socken sein
pasti na tla auf den Boden fallen, šport zu Boden gehen (tudi figurativno)
pasti nazaj zurückfallen, zurücksinken

2. (spustiti se) zavesa: fallen

3. (znižati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen
vrednost pade čemu (etwas) sinkt im Wert

4. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; v vojni: im Kriege bleiben; od izčrpanosti: hinfallen, umfallen, (umreti) tot umfallen
pasti skup (pasti v nezavest, sesesti se) umkippen, zusammenbrechen, zusammenfallen, zusammenklappen
pasti v nezavest in Ohnmacht fallen, wegkippen

5. pri izpitu: durch ein/das Examen fliegen, bei einer/der Prüfung durchfallen

6. funkcionar, dostojanstvenik, dekle: zu Fall kommen

7. pogled, senca, sum, strel: fallen

8.
pasti po kom: sich auf (jemanden) stürzen

9.
pasti v kako zadevo, čudno reč: hineinschlittern (in)

10.
pasti v (planiti v) hereinplatzen
pasti v besedo (skočiti v besedo) ins Wort fallen
pasti okrog vratu (planiti) um den Hals fallen

11. (priti) fallen
pasti v kremplje in die Klauen fallen
pasti v naročje in den [Schoß] Schoss fallen
pasti v nemilost in Ungnade fallen
pasti v roke in die Hand fallen
pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen
pasti v ekstazo in Ekstase geraten

12. (bosti)
pasti v oči ins Auge springen, auffallen
|
figurativno pasti v vodo ins Wasser/unter den Tisch fallen
figurativno stati in pasti z stehen und fallen mit
figurativno kocka je padla der Würfel ist gefallen
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein/Zacken aus der Krone fallen
figurativno srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
mrena mu je padla z oči ihm fiel es wie Schuppen von den Augen
figurativno jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen
pasti z lune vom Mond gefallen sein
X ni na gobec padel X ist nicht auf den Mund gefallen
pasti iz vloge aus der Rolle fallen
pasti iz vseh oblakov aus allen Wolken fallen
kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade wer andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein
kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejeti, upasti, zapasti

pásti¹ (padem) to fall; to drop; to slump; to tumble; to decrease, to decline; (vpliv) to wane; to ebb; (cene) to go down, to depreciate; to sink

pásti s konja to fall off (ali from) a horse, to be spilled, to come a cropper; (z višine) to topple down
pásti v boju to fall in action; (strel) to be heard; (v šoli) to do badly, to come down; (pri izpitu) to fail, to be ploughed
padel je na bojnem polju, na bojišču he was killed on the battlefield
pásti komu v besedo to interrupt someone
pásti po dolgem in širokem na tla to fall spread-eagled on the floor
pásti komu na hrbet to attack someone from behind, to stab someone in the back
pásti v oči to catch the eye
padel je z drevesa he fell from a tree
pásti v nezavest to faint, to swoon
pásti na nos to fall on one's face
padel sem v nemilost pri njem I lost his favour
padel je na izpitu he failed his examination
kocka je padla (figurativno) the die is cast
pásti na noge (tudi figurativno) to land on one's feet
pásti na zemljo to fall on the ground
novoletni dan pade na četrtek New Year's Day falls on a Thursday
otrok je padel the baby has fallen over (ali has had a tumble)
nizko pásti, globoko pásti (figurativno) to come down in the world, to sink low
to mi je padlo v naročje (figurativno) I got it without effort (ali without exertion)
padlo mi je na pamet, na um it suddenly struck me, it mashed through my mind, the thought struck me
pásti v pozabo to fall into oblivion, to fall into disuse
padla mu je okoli vratu she embraced him, she threw her arms round his neck
pásti na kolena to kneel down
pásti na kolena pred... to fall on one's knees before..., to prostrate oneself before...
padel je sovražniku v roke he fell into the hands of the enemy
to mi je kot z neba padlo (figurativno) it came as a windfall to me, it came like a godsend to me
sekira mi je padla iz rok the axe dropped from my hand
sekira mu je padla v med (figurativno) he sees his most fervent desires fulfilled, he is favoured by luck
pásti v nemilost to fall into disfavour
pásti v zmoto to fall into error
pásti pod zakon to come under a law, to fall within the scope of a law
zastor je padel the curtain has dropped
vlada je padla the government has been overthrown
nisem na glavo padel (figurativno) I am no fool
jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) like father, like son
pazi, da ne padeš! mind you don't fall!