Franja

sartāgō -inis, f (sarcīre, sartum?)

1. kuhinjska posoda, nekakšna ponev, kozica, posoda, „kastróla“, kotlič, lonec, lonček, lončič: PLIN., IUV., AMBR.; occ. daritvena ponev (ponvica): AUG.

2. metaf. zmeda, zmešnjava, mešanica, zmes, mišmaš, zbroja: sartago loquendi PERS.; v besedni igri: veni Carthaginem et circumstrepebat me undique sartago flagitiosorum amorum AUG. peklenski kotel = peklenski ponor, peklenska mlaka.

sbandamento¹ m

1. razpršitev

2. pren. zmeda, zmešnjava; razvrvanost

scompiglio m (pl. -gli) razmetavanje; zmeda, zmešnjava, nered:
mettere in scompiglio razmetati
portare lo scompiglio napraviti nered; pren. zmesti

sconquasso m

1. pretres; razdejanje:
mettere a sconquasso pretresti, razdejati

2. pren. zmeda, zmešnjava

shag [šæg]

1. samostalnik
grobi, kodrasti lasje; dolga in gosta dlaka, volna; dolgodlakasta tkanina
ameriško kosmatinast žamet, vrsta pliša; tobak za pipo; zmeda, zmešnjava
figurativno grobost

2. prehodni glagol
razkuštrati

skein [skéin] samostalnik
povesmo (volne); jata divjih ptic v (po)letu
figurativno zmešnjava, zmeda, homatija

smetenjáštvo s zmedenost, zmeda

smother [smʌ́ðə]

1. samostalnik
gost dim, oblak dima; zadušljiv dim, gosta para, megla, dušeče ozračje; tlenje, kadeč se pepel; snežni oblak
figurativno zmeda, zmešnjava

from the smoke into the smother iz hudega v hujše, z dežja pod kap

2. prehodni glagol
(za)dušiti, potlačiti; obsuti (with z)
pokriti s pepelom (žerjavico); prekriti, utajiti, pridušiti (često up)
pražiti, dušiti
šport čvrsto objeti (nasprotnika)

smothered chicken dušèn piščanec
with smothered curses s pridušenimi kletvicami
to be smothered with work dušiti se v delu
to smother s.o. with kisses zadušiti, obsuti koga s poljubi
to smother a rebellion zadušiti upor

smȕša ž zmeda, vrtoglavica

smútnja ž
1. zmeda, nemir
2. spotika: biti kamen -e
3. spletka: praviti -e među mirnim građanima

snarl² [sna:l]

1. samostalnik
ameriško, narečno klobčič, vozel
figurativno zmešnjava, zmeda, nered, zaplet(enost), zamotana zadeva, zavozlanje
narečno grča (v lesu)

2. prehodni glagol
(z)mršiti (lase, volno); zaplesti, zmesti
tehnično okrasiti kovinsko vazo z reliefi
neprehodni glagol
zmršiti se, zaplesti se, zavozlati se, skrotovičiti se

sottosopra

A) avv. narobe, na glavo, v nered (tudi pren.):
mettere sottosopra la casa obrniti vso hišo, postaviti hišo na glavo

B) m invar. zmeda, zmešnjava, nered

spin¹ [spin] samostalnik
vrtenje (okoli osi), sukanje, obračanje; predenje; kratka in hitra vožnja; kratka ježa (jahanje); odvihranje
aeronavtika vrtenje (letala) okoli podolžne osi; popolna zmešnjava, zmeda

the spin of a top vrtenje vrtavke
to go for (to take) a spin iti na kratko vožnjo ali sprehod (s kolesom, avtom, čolnom itd.)
to go into a spin (o letalu) strmoglavo leteti obračajoč se okoli osi

subbuglio m (pl. -gli) zmeda, gneča, nered, vrvež:
essere in subbuglio vrveti, vreti

synchysis -is, f (tuj. σύγχυσις) zmeda, zmešnjava, zaplet, zamota, sínhiza, kot gram. t.t., če besedni red besed v stavku preveč odstopa od ustaljenega besednega reda: Char.

tangle [tæŋgl]

1. samostalnik
zamotanost; zavozlanje, zaplet, zapletenost; zmešnjava, zmeda

tangle of hair zamršeni lasje
his business is in a tangle njegovo poslovanje je v največjem neredu

2. prehodni glagol
zaplesti, zamešati, zmešati, zavozlati, zamršiti, zamotati; komplicirati; preplesti (with z)

a tangled business zamotana, komplicirana zadeva
neprehodni glagol ((tudi tangle up)
zamotati se, zaplesti se, z(a)mešati se, zavozlati se; komplicirati se; spustiti se (v boj)

only a few planes dared to tangle with the allied fleets le malo letal se je upalo zaplesti (spustiti se) v boj z zavezniškimi zračnimi flotiljami

tărăbói -oáie n hrup, trušč, vpitje, zmešnjava, zmeda, direndaj

tenebrae -ārum, f (po disimilaciji iz *temefrā, *temafrā; indoev. kor. *tem(H)-, temen; prim. skr. támisrāḥ, támas- tema, timiráḥ temen, temnobarven, lat. temere, temerō, tēmētum, sl. tema, temen, lit. tamsà mrak, tema, témsta, témti posta(ja)ti temen, tamsùs temen, let. tumst temni se, timt stemniti se, stvnem. demar = nem. Dämmerung, stvnem. dinstar in finstar = nem. finster)

1. tema, t(e)mina: eruptione Aetnaeorum ignium (sc. summae) tenebrae finitimas regiones obscuravisse dicuntur Ci., taetris tenebris Ci.; pri pesnikih: tenebris nigrescunt omnia circum V., obtenta densantur nocte tenebrae V.

2. occ.
a) močna tema (temina), noč, mrak, mračnost, mrakoba, mrakota: quo modo redissem luce, non tenebris Ci., tenebris obortis N. ko se je stemnilo, ko se je zmračilo, et fulget tenebris Aurora fugatis O., quo cum primis se intendentibus tenebris pervenissent L., ferunt Ti. Caesari fuisse naturam ut expergefactus noctu paulisper haud alio modo quam luce clarā contueretur omnia, paulatim tenebris sese obducentibus Plin.
b) tema, temina = slepota, oslepelost, slépost (slepóst): tenebras et cladem lucis ademptae obicit O., occĭdit ex templo lumen tenebraeque sequuntur Lucr., quorum caeca lumina in altissimis tenebris erant, eorum oculos in pristinum restituebant aspectum Lact.
c) tema pred očmi, nezavest, omedlevica, omedlelost, omedlênje, omedlevanje: Sen. rh. idr., dolore amens tenebris narratur obortis (ko se ji je stemnilo pred očmi) semianimis procubuisse Cu., tenebrae oboriuntur, genua inediā succīdunt Pl.
d) smrtna tema, smrt: iuro me tibi ad extremas mansurum tenebras Pr., certumst mihi ante tenebras (= noctem) persequi tenebras (= mortem) Pl.

3. meton. temen kraj, kot, zakotje, zakot, zatišje, skrivališče, zatočišče, zavetje: Cat., Mart. idr., se ille fugiens in scalarum tenebras abdidit Ci., cum illa coniuratio ex tenebris erupisset (iz skrivališč) Ci.; o javni hiši (bordelu): homo emersus subito ex diuturnis tenebris lustrorum ac stuprorum Ci.; occ.
a) = temníca: ex tenebris et carcere (ἑ`ν διὰ δυοῖν) Cu. = iz temne ječe; aeternis tenebris vinculisque eum mandare Ci., robur et tenebrae L., quem in tenebras abripi iussit (v temno luknjo, v ječo) Ci., clausi in tenebris S.
b) o podzemeljski temi: tenebrae Stygiae V., infernae H., explebo numerum reddarque tenebris V.

4. metaf. tema, temotnost = skritost, ne(po)znanost, obskurnost, nizkost, nizek stan, nepomembnost, preprostost, nizkotnost: rex Deiotarus vestram familiam e tenebris in lucem evocavit Ci., quae iacerent in tenebris omnia (bi bilo neznano), nisi litterarum lumen accederet Ci., neque te ex amplissimi viri dignitate, sed ex tuis tenebris extraham Ci., o tenebrae, o lutum, o sordes (sc. Piso) Ci.
a) nejasnost, tema (zmot): Lucr., Val. Max., Lact. idr., in tenebris quam in luce causam versari maluisti Ci., tantae tenebrae erroris et inscientiae Ci., (sc. Menander) omnibus eiusdem operis auctoribus fulgore suae claritatis tenebras obduxit Q. je zatemnil, je zamračil, je zasenčil, tenebrae (megla) calumniae Ph., si quid est, quod indagaris, inveneris, ex tenebris erueris Ci., latent ista omnia crassis occultata et circumfusa tenebris Ci.
b) tema, temotnost = nejasnost, nerazločnost, nerazvidnost, nerazumljivost, nerazložljivost, nedoumljivost: obducere tenebras rebus clarissimis Ci., tenebras offundere iudicibus Ci. sodnike udariti s slepoto = preslepiti, zaslepiti.
c) sleparstvo, sleparjenje, prevara, varanje, goljufija, starejše lest: quas tu mihi tenebras trudis? Pl., qui linguae vitaeque tenebras sequntur Gell. ničevost v besedah in dejanjih.
d) žalostno stanje, zmešnjava, nered, zmeda, homatíja: ex illo metu mortis ac tenebris revixit Ci., si quid tenebrarum obfudit exilium Ci.

Opomba: Sg. tenebra -ae: Ap., Lamp., Ven.

tohubohu, tohu-bohu [tóuhu:bóuhu:] samostalnik
kaos, zmeda, zmešnjava

tourmente [turmɑ̃t] féminin težki (politični, socialni) nemiri, nered, zmeda; nenadna nevihta, vihar

tourmente de neige snežni metež
la tourmente révolutionnaire revolucija