Franja

korén (-a) m

1. radice:
rastlino izpuliti s korenom sradicare la pianta
etn. koren lečen mandragola; toccasana

2. pren. (osnova, temelj; začetek, izvor) radice, nocciolo, principio, origine, fonte:
priti stvari do korena giungere al nocciolo, alla radice della questione
toča je potolkla vse do korena la grandine ha distrutto completamente le colture

3. lingv. radice:
glagolski koren radice verbale, del verbo
koren iz treh črk trilittera, trilittero

4. mat. radice; radicale:
kvadratni, kubni, bikvadratni koren radice quadrata, cubica, quarta

5. anat. radice:
lasni koren radice del pelo
nohtni koren radice dell'unghia
nosni koren radice del naso
koren jezika radice della lingua
koren živca radice del nervo

6. bot.
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
rožni koren sedo (Sedum rosea)
trokrpi koren coralloriza (Coralloriza trifida)
zlati koren asfodelo (Asphodelus albus)
sladki koren radice dolce (Glycyrrhiza glabra)

7. attacco (della pala, dell'elica e sim.)

krešič [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Laufkäfer (gozdni Wald-Laufkäfer, orjaški Riesen-Laufkäfer, temnordeči Creutzers Laufkäfer, usnjati Leder-Laufkäfer, vrtni Garten-Laufkäfer, zlati Goldgrüner Laufkäfer, der Goldschmied)
jamski krešič živalstvo, zoologija der Höhlenläufkäfer
žitni krešič živalstvo, zoologija der Getreidelaufkäfer

krt moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Maulwurf (navadni Europäischer Maulwurf, slepi Blind-Maulwurf)
rovkasti krt Spitzmaus-Maulwurf
ščetasti krt Bürstenmaulwurf
tihomorski krt Pazifischer Maulwurf
zlati krt der Goldmull
krt zvezdaš der Sternmull

krt samostalnik
1. (žival) ▸ vakondProsim vas za nasvet, kako pregnati krta z vrta in zelenice okoli hiše. ▸ Tanácsot kérnék, hogyan tudnám elűzni a vakondot a kertből és a ház körüli zöldterületről.
Krti rijejo po zemlji v globini nekaj centimetrov, njihovi hodniki pa so dolgi tudi 50 do 60 metrov. ▸ A vakondok néhány centiméter mélyen túrnak a földben, alagútjaik hossza eléri az 50–60 métert is.
Povezane iztočnice: zlati krti, evropski krt, krt vrečar, navadni krt

2. (vohun) ▸ besúgó, neformalno ▸ tégla [beépített ember]

lasje [é] moški spol množina (las, lasem, lase, v laseh, z lasmi) ➞ → las; das Haar; das Kopfhaar; -haar (človeški Menschenhaar, v zatilju Nackenhaar, na sencih Schläfenhaar, skodrani Lockenhaar, drobno skodrani Kraushaar, Negerhaar, naravni, pravi Naturhaar, Echthaar, problematični Problemhaar, srebrno sivi Silberhaar, svetlo plavi Flachshaar, štrenasti Zottelhaar, zlati Goldhaar)
beli/črni/rjavi/sivi lasje weißes/schwarzes/braunes/graues Haar
dolgi lasje lange Haare, frizura: die Langhaarfrisur
lasje (mu/ji) stojijo pokonci die Haare stehen (ihm/ihr) zu Berge

lèv (lêva) m

1. zool. leone (Felis leo); pren.
boriti se kot lev battersi come un leone
pren. (biti) hraber kot lev un cuor di leone
beneški lev, lev sv. Marka il Leone di San Marco

2. pren. (neustrašen moški) leone

3. (moški, ki na področjih udejstvovanja presega druge) giovane leone, idolo:
lev družabnih prireditev idolo del jet-set
salonski lev idolo dei salotti, uomo salottiero

4. astr.
Lev Leone

5. film.
zlati lev Leon d'oro
pal. jamski lev leone delle caverne
zool. morski lev otaria, leone marino (Otaria flavescens)

linj moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Schleie (zlati Gold-Schleie), der Schlei

luk moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Lauch (dišeči Wohlriechender Lauch, divji Schlangen-Lauch, gorski Berg-Lauch, gredljasti Gekielter Lauch, lepi Schöner Lauch, modri Blauer Lauch, narcisnocvetni Narzissenblütiger Lauch, oblasti Kugel-Lauch, okrogli Runder Lauch, orjaški Riesen-Lauch, poletni Sommer-Knoblauch, robati Kanten-Lauch, vinograjski Weinbergs-Lauch, zelenjadni Kohl-Lauch, zimski Winter-Lauch, die Winterzwiebel, zlati Gold-Lauch, okrasni der Blumenlauch)

maces|en [ê] moški spol (-na …) rastlinstvo, botanika die Lärche (evropski Europäische, japonski Japanische)
zlati macesen Goldlärche

macesen samostalnik
1. Larix (drevo) ▸ vörösfenyőPovezane iztočnice: japonski macesen, sibirski macesen

2. neštevno (les) ▸ vörösfenyő

maronion -iī, n bot. marónij, tudi rastl., imenovana centaureum maius (zlati grmiček): Ap. h.

mêdved (-éda) m

1. zool. orso:
medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
lov na medveda caccia all'orso
močan kot medved forte come un toro
črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)

2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
film. zlati medved Orso d'oro

3. pren. ekon. ribassista

mīlliārius 3 in mīliārius 3 (mīlle, mīle)

1. tisoč vsebujoč, ki šteje tisoč: numerus Varr. (?), grex Varr. čreda tisoč ovac, ala Plin. iun. oddelek tisoč bojevnikov, aper Sen. ph. tisoč funtov težek, aevum Tert. tisočletje, oleae Plin. tisoč funtov rodeče, ki prinašajo tisoč funtov na leto; subst. mīl(l)iārium -iī, n tisoč: annorum Aug.; mīl(l)iāriī -ōrum, m „miliárijci“ = hiliásti, pripadniki krščanske sekte, ki so verovali, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji: Eccl.

2. occ. tisoč korakov vsebujoč, tisoč korakov dolg: clivus Varr., porticus Suet.; subst. mīl(l)iārium -iī, n miljski kamen, miljnik, ki je označeval dolžino 1000 dvojnih korakov (= 1 rim. milja = 1/5 nemške ali zemljepisne milje); taki miljniki so stali ob strateško pomembnih cestah: Auct. b. Hisp., Val. Max., Vell., Suet., plebes ad tertium milliarium consedit Ci., aureum milliarium Plin., T., Suet. zlati miljnik, pozlačeni miljnik, ki ga je na rim. forumu pri Saturnovem svetišču dal postaviti Avgust; od njega so izhajale vse strateško pomembne ceste.

mont [mɔ̃] masculin gora; figuré vrh

le mont Blanc Mont Blanc
les monts Alpe
monts d'or (figuré) zlati gradovi
mont de Vénus (anatomie) Venerin griček
mont-de-piété masculin zastavljalnica
chercher par monts et par vaux vsepovsod iskati
être sans cesse par monts et par vaux biti vedno na potovanju
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove

moyenne [mwajɛn] féminin poprečje, srednjost, sredina, srednja vrednost; poprečna hitrost

en moyenne poprečno
la moyenne d'âge poprečna starost
la moyenne à l'heure (automobilisme) (poprečna) hitrost na uro
établir la moyenne ugotoviti, dognati poprečje
faire une moyenne doseči poprečje
être dans la bonne moyenne biti v (zlati) sredini

nakit moški spol (-a …) der Schmuck; Schmuckwaren množina, Schmucksachen množina
modni nakit die Bijouterie, der Modeschmuck
-schmuck (diamantni Diamantschmuck, družinski Familienschmuck nosni Nasenschmuck, platinast Platinschmuck, zlati Goldschmuck)
kos nakita das Schmuckstück
škatlica za nakit das Schmuckkästchen

nôvec (-vca) m

1. moneta:
arheol. bakren, bronast novec moneta di rame, di bronzo
zlati novec moneta d'oro

2. star. soldi, quattrini

nummus (slabše nūmus) -ī, m (sor. z numerus [gl. numerus] in z gr. νόμιμος zakonit, običajen; prim. gr. νοῦμμος srebrni novec, ki je bil v obtoku pri Dorcih v Italiji)

1. novec, denar, pénez, v pl. novci, denarci, denar: n. argenteus Varr. fr., Suet., Vulg., nummus in Gallia nullus Ci., n. asper Pers., Sen. ph., Suet. neobrabljen denar, plumbei nummi Pl. svinčen, tj. slab denar, nummi aurei Ci. zlati novci, zlatniki, zlati, nummi adulterini Ci., Fr. ponarejeni, utuntur omnes uno genere nummorum Ci., habere in nummis Ci. v gotovini, in suis nummis multis esse ali in nummis versari Ci. imeti svoj denar, bogat (premožen, petičen) biti, nummi, id ab Siculis Varr., pedisequi cum nummis secuti sunt N., virtus post nummos H., mercedem aut nummos undeunde extricat H. glavnico, nummo locare Plin. iun. ali nummis colere Dig. za denar.

2. sinekdoha
a) srebrni denar, najobičajnejši rim. denar v obtoku, nav. imenovan sēstertius, sestercij: n. sestertius Ci., L., Col., duobus milibus nummûm emere Ci., fiet eritque tuus nummorum milibus octo H., bis dena super sestertia nummûm H. nummo uno venire G. (Inst.).
b) kot grški novec = drahma, ponekod tudi = didrahma: emere, vēnīre nummo Pl.

3. metaf. v izraz malosti = belič, bor, cemper, krajcar, počen groš: si quid nummo sarciri potest Pl. za belič = za nekaj malega, nummus nullus cuiquam deductus est Ci., ad nummum convēnit Ci. ep. ujemalo se je do beliča, nummo sestertio alicui addici Ci.

Opomba: Gen. pl. nummorum in nummûm; pri Ci. nummorum = denarjev (denarja), nummûm = sestercijev.

obróček (-čka) m

1. dem. od obroč cerchietto, anello:
zlati obroček anello, fede matrimoniale
izmenjati si zlata obročka scambiarsi la fede nuziale
anat. maternični obroček anello intrauterino
obroček za ključe anello portachiavi
obroček za grizenje zanna, dentaruolo
obroček za prtičke portatovagliolo

2. bot., zool. anello

ogrski dukat stalna zveza
nekdaj (zlati kovanec) ▸ magyar dukát